»Nadaljevali bomo s konsolidacijo javnih financ, privatizacijo in slabo banko.«
Četudi je te besede v sredinem precej ponesrečenem nastopu na CNN izrekla predsednica vlade Alenka Bratušek, bi jih brez velikih težav lahko pripisali tudi njenemu predhodniku Janezu Janši. Omenjeni stavek namreč simbolizira kvantni (pre)skok v stališčih Alenke Bratušek pri slabi banki.
Pred nekaj meseci je bila kot poslanka donedavno opozicijske Pozitivne Slovenije (PS) njena ostra nasprotnica, ki se je podpisala tudi pod zahtevo za referendum o njeni uvedbi. Še septembra lani, pred sprejetjem zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, je poudarjala, da »ta rešitev ne bo prinesla lažjega dostopa do kreditov«. »Za varčevalce v bankah se z ustanovitvijo slabe banke ne bo kaj dosti spremenilo. Se bo pa precej spremenilo za vse davkoplačevalce. Če bodo banke sanirane, bo to plus, ni pa nujno,« je dejala. Argumenti PS so takrat izhajali iz nejasne končne cene vladnega reševanja bank, dileme, zakaj bo slaba banka sanirala tudi nasedle terjatve zasebnih bank, ter neskladij z zakonoma o bančništvu in gospodarskih družbah.
Poročali smo tudi:
Video - Alenka Bratušek na CNN: Slovenija ve, kaj storiti za odpravo težav, to zmore in bo tudi storila
Danes za slabo banko, nekoč za referendum o njej
Oktobra je Bratuškova zbiranje podpisov za referendum o slabi banki, ki ga je organiziral sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG), »razumela zaradi arogantnega vedenja vlade do vseh, ki imajo drugačno mišljenje«. Ko se je čez mesec dni sama podpisala pod zahtevo za referendum, ki so ga vložili poslanci PS, pa je podvomila, da je glavni cilj vzpostavitve slabe banke odprava kreditnega krča. »Vaša edina želja in cilj je, da se polastite državnega premoženja,« je dejala takratnemu finančnemu ministru Janezu Šušteršiču.
A Bratuškova je že v začetku letošnjega leta začela ploščo potihoma obračati. Ko smo konec januarja v Dnevniku razkrili, da o učinkovitosti in uspešnosti slovenske slabe banke dvomijo tudi v evropski komisiji, Evropski centralni banki (ECB) in Mednarodnem denarnem skladu (IMF), naj bi Bratuškova neformalno že ocenila, da je bančni sistem mogoče sanirati znotraj obstoječega koncepta slabe banke, ki da ga bo treba dodelati. Prav slaba banka, ki so ji najbolj nasprotovali v SD, je bila osrednja točka pogajanj o novi koaliciji – ta se je v poznejši pogodbi zavezala k izvajanju ukrepov za stabilizacijo in sanacijo bančnega sistema v skladu že s sprejetim zakonom. Takrat se je kot najresnejša omenjala možnost, da bi reševanje slabih terjatev bank nova vlada zaupala samim bankam, ki bi ustanovile posebne namenske družbe, na katere bi pod nadzorom Banke Slovenije prenesle slabe terjatve, to pa plačale s sredstvi, ki bi jih s poroštvi države pridobile na finančnem trgu.
Čufer v protislovju s samim seboj
Toda že kmalu zatem je za novo injekcijo zmede poskrbel kar novi finančni minister Uroš Čufer. Še na zaslišanju v državnem zboru sredi marca je poudarjal, da »projekt slabe banke ni odpisan, ga je pa treba dodelati in sprejeti nekatere spremembe«. Že dva tedna pozneje, v začetku aprila, pred prvim obiskom v Bruslju, je Čufer v intervjuju za STA zatrdil, da je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), torej slaba banka, »zelo učinkovito in prožno orodje, ki predstavlja dobro izhodišče tudi za pomoč gospodarstvu«. »Že prejšnja vlada je začela postavljati infrastrukturo za reševanje, ki je v marsičem dobra,« je dejal minister, ki »že takrat ni videl potrebe po nujnih hitrih spremembah zakona«.
S finančnim ministrom se po novem očitno strinja tudi Bratuškova, ki je Čuferja pri sanaciji bančništva označila za »poznavalca tematike«. Že v prvem nastopu pred opozicijskimi poslanci je te prepričevala, da je strah, povezan s sanacijo, »odveč, ker je v tem času DUTB postala operativna«. Spomnimo, da je uredbo o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki je glavni izvedbeni akt zakona o slabi banki, na svoji zadnji seji sprejela še vlada Janeza Janše, ki je za enega od neizvršnih direktorjev DUTB imenovala člana SDS Andreja Širclja. Ti direktorji, kot so nam pred dnevi pojasnili na ministrstvu za finance, »intenzivno delajo za to, da tako imenovana slaba banka čim prej zaživi kot podjetje«.
Izpetost slovenske politike – »leve« in desne
Če torej povzamemo, je ekipa Alenke Bratušek bolj ali manj v celoti prevzela koncept sanacije bank, ki mu je še v opoziciji močno nasprotovala, izpeljati pa ga je očitno pripravljena tudi v sodelovanju z »operativci« s Šircljem na čelu, ki jih je imenovala Janševa vlada. Možnih razlogov za takšen preobrat je več. Dogodki na Cipru so zaradi posledičnega pritiska finančnih trgov in evropskih institucij na Slovenijo Bratuškovi močno zožili manevrski prostor. Obenem je Janševa vlada tik pred odhodom slabo banko še zakonsko »zabetonirala«. »Preobrati v politiki me ne presenečajo več. Ko je bil zakon sprejet, bi verjetno delovalo čudno, če bi slabo banko naenkrat ukinili. A sanacijske ukrepe bi lahko izpeljali že z obstoječimi instrumenti,« je včeraj dejala sekretarka sindikata KNG Sonja Kos.
Toda tovrstni preobrati v stališčih Bratuškove precej spominjajo prav na Janšo. Ta je v opoziciji še leta 2011 »sesuval« reforme (pokojninsko in reformo trga dela), ki jih je kot predsednik vlade že leto dni kasneje zagovarjal kot edino možno rešitev za Slovenijo, njene javne finance in konkurenčnost. Obenem ima tovrstna oportunost tudi širšo razsežnost: v programskem smislu namreč razkriva popolno izpetost slovenske politike, ki se – »leva« ali desna – na oblasti očitno drži bolj ali manj iste »linije«.
