Predlagani nepremičninski davek bo lastnikom stanovanjskih objektov prinesel v povprečju dvakrat višjo obremenitev, kot jo predstavlja obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), je izračunalo finančno ministrstvo. Njihova simulacija je pokazala, da bo recimo lastnik 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani, ki ga geodetska uprava v registru nepremičnin vrednoti na približno 153.000 evrov, plačal okoli 230 evrov nepremičninskega davka, medtem ko zdaj plača 120 evrov NUSZ. Ker vsaka občina višino NUSZ zdaj določa po svoje, bo lastnik enako velikega stanovanja v Murski Soboti namesto sedanjih 45 evrov po uvedbi nepremičninskega davka prihodnje leto odštel »le« približno 20 evrov več, torej 65 evrov na leto.
Počitniška hiša tudi šestkrat dražja
Toda medtem ko ministrstvo napoveduje, da bi se v določenih občinah davčna obremenitev za stanovanjske objekte, v katerih lastnik oziroma solastnik prebiva ali jih oddaja v najem, z novim davkom lahko celo znižala (odvisno od višine NUSZ, ki jo zdaj določa vsaka občina posebej), pri vseh drugih stanovanjskih objektih ne bo tako. Omenjeno stanovanje v Ljubljani bo lastnika vsako leto stalo skoraj šestkrat več kot zdaj (okoli 690 evrov), če v njem ne prebiva stalno in ga ne oddaja v najem. Po predlaganem osnutku zakona o davku na nepremičnine bodo namreč stanovanjski objekti, v katerih ima lastnik oziroma solastnik prijavljeno stalno prebivališče ali jih oddaja v najem, obdavčeni z 0,15 odstotka posplošene vrednosti objekta, ki jo določi geodetska uprava in jo je mogoče preveriti v registru nepremičnin. Za vse druge stanovanjske nepremičnine bo davčna obremenitev trikrat višja in bo znašala 0,45 odstotka posplošene vrednosti nepremičnine. Prijava začasnega prebivališča lastnika na določenem naslovu ne bo imela vpliva na odmero nepremičninskega davka za to nepremičnino. Prav tako se višjemu davku za nepremičnino, v kateri ne prebiva, lastnik ne bo mogel izogniti tako, da bi tam prijavil stalno prebivališče katere druge osebe.
Kljub temu to ne pomeni, da se mora recimo brat bati, da bo moral za hišo, podedovano od staršev, plačati višji davek zato, ker jo je prijazno odstopil v uporabo sestri. Če v stanovanjskem objektu stalno prebiva vsaj eden od dedičev oziroma lastnikov objekta, se ta obdavči po stopnji 0,15 odstotka, so potrdili na finančnem ministrstvu. Z višjim davkom 0,45 odstotka bodo obdavčeni prazna stanovanja in počitniške hiše, če si vsaj eden od lastnikov v njih ne bo uredil stalnega bivališča. Zakonca oziroma partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti, imata recimo lahko urejeno stalno bivališče na dveh različnih naslovih, živita pa v življenjski skupnosti na skupnem začasnem naslovu, ki je enak enemu od stalnih naslovov ali pa tudi ne. Popolnoma jasnih odgovorov, kakšne nevšečnosti jima to lahko povzroči na drugih področjih, recimo pri pravicah do socialnih transferjev, nam včeraj ni uspelo dobiti. Glede na to, da se socialni transferji običajno določajo na podlagi skupnega gospodinjstva, za katero po zakonu o prijavi prebivališča ni treba imeti istega stalnega naslova, temveč zadošča skupno začasno prebivališče, načeloma nobenih. Se pa recimo družini iz Ljubljane lahko zgodi, da bo morala nekoliko dlje počakati na prostor za otroka v vrtcu, ker v prestolnici stalno prebiva samo eden od staršev.
Različna stalna naslova (zunaj)zakonskega para načeloma ne vplivata niti na dedovanje. Če en partner umre, drugi deduje po njem ne glede na to, ali ima isti stalni naslov kot pokojnik ali ne, je pojasnila profesorica in strokovnjakinja za dedno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Viktorija Žnidaršič Skubic. »Če pa bi nekdo dokazal, da je življenjska skupnost med osebama prenehala bodisi sporazumno bodisi po krivdi preživelega, preživeli ne bi dedoval, četudi bi skupnost formalno trajala do smrti enega od partnerjev. Če bi življenjska skupnost dejansko (ne pa tudi formalno) prenehala po krivdi umrlega, bi preživeli vseeno dedoval,« je povedala Žnidaršič-Skubičeva in dodala, da je ločen stalni naslov eden od dokazov, da je bilo (zunaj)zakonsko razmerje kljub formalnemu trajanju dejansko prekinjeno, ne more pa biti po njeni oceni edini dokaz za to.
Čeprav želi vlada s predlagano obdavčitvijo izrecno spodbuditi lastnike, da bi nerezidenčna oziroma prazna stanovanja oddajali v najem, pa to ne pomeni, da se bo zmanjšalo oddajanje v najem na črno. Za že omenjeno ljubljansko stanovanje, ki bi ga uradno oddajal v najem za 600 evrov na mesec, bi moral lastnik plačati sicer nižji nepremičninski davek (230 evrov), vendar za povrh še 1800 evrov davka iz oddajanja premoženja v najem, ki znaša 25 odstotkov pobrane najemnine. Če bi stanovanje uradno pustil prazno, bi plačal »le« že omenjenih 690 evrov.
Po novem obdavčena tudi gozdna in kmetijska zemljišča
Višji davek na stanovanjske nepremičnine pa ne bo edina obremenitev, ki bo po predlaganem zakonu doletela fizične osebe. Vlada Alenke Bratušek si približno dvakrat višje prihodke iz dajatev, vezanih na nepremičnine (namesto okoli 193 milijonov evrov računa na približno 467 milijonov evrov, od katerih bi polovico dobila država, drugo polovico pa občine), obeta predvsem zaradi večjega zajema stanovanjskih nepremičnin v obdavčitev. To pomeni, da bodo obdavčene tudi nepremičnine, za katere lastniki zaradi nepopolnih oziroma neažurnih evidenc doslej niso plačevali NUSZ. Poleg tega bodo po novem obdavčena tudi zemljišča, na primer kmetijska in gozdna zemljišča, in sicer po stopnji 0,5 odstotka vrednosti. Davek v enaki višini bo treba odšteti tudi za nezazidana stavbna zemljišča za gradnjo stavb. Če stavbno zemljišče ne bo izkoriščeno za gradnjo, kar pomeni, da za zemljišče v treh letih po vpisu zazidljivosti v register nepremičnin ne bo izdano gradbeno dovoljenje oziroma na katerem pet let po pridobitvi gradbenega dovoljenja v register nepremičnin ne bo vpisana nova stavba, bo davek znašal 1,5 odstotka.
Ob tem je treba opozoriti, da bo lahko po predlaganem zakonu občina davčne stopnje za del prihodkov, ki bo pripadal občini, dodatno povečala ali zmanjšala za največ polovico. Toda pravico znižati davčno stopnjo bodo imele le občine, ki v letu pred letom odmere davka iz državnega proračuna ne bodo prejele finančne izravnave. Poleg tega bo smela občina davčno stopnjo povečati za trikrat, če bo nepremičnina nevarna gradnja in ne bo več primerna za uporabo, če stavba, ki je starejša od 50 let, ne bo obnovljena ali če se stavba ne bo uporabljala skladno z namenom.
Julija nove vrednosti nepremičnin
Davek bo mogoče plačati v največ treh obrokih. Prvi bo zapadel v plačilo 30. junija vsako leto, drugi 31. avgusta, tretji pa 31. oktobra. Kljub temu bo zneske v višini 30 evrov ali manj treba poravnati z enkratnim plačilom najkasneje 30. junija.
Kdor že računa, koliko bo moral po novem za svoje nepremičnine odšteti državi, mora vedeti, da bo geodetska uprava predvidoma julija letos izvedla indeksacijo vrednosti nepremičnin, s katero ugotavljajo, za koliko so se spremenile cene posamezne vrste nepremičnin na določenem območju od zadnjega vrednotenja 1. julija 2010 do 1. januarja letos. Po prvih podatkih finančnega ministrstva se bo pri večini nepremičnin vrednost znižala, in sicer v povprečju za okoli 12 odstotkov. Pri poslovnih in industrijskih nepremičninah bo to znižanje še večje.
