Tranzicija v Sloveniji ni uspela. Slovenija ni upoštevala opozoril resolucije Sveta Evrope številka 1096 (iz leta 1996) o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov, posledica česar so neizpeljani demokratični procesi, odsotnost vladavine prava, neizkoriščen potencial slovenskega gospodarstva in zmanjšanje blaginje državljanov, so prepričani v SDS. Zato so zahtevali izredno sejo državnega zbora, ki bo v petek, poslanci pa bodo na njej kar osem ur razpravljali o stanju demokracije v naši državi.
Grims o Sloveniji kot ideološkem eksotu
Okoliščin in dejstev, ki nakazujejo, da je Slovenija na poti žametne obnovitve totalitarnega režima, je po navedbah SDS veliko, med drugim preobsežen državni aparat, dragi privilegiji nekdanje komunistične elite, poimenovanje vojašnice v Celju po osebi, »neposredno odgovorni za poboje velikega števila civilistov«, pravnomočna obsodba človeka, ki je nekomu upravičeno očital, da je »Udbaš«, imenovanje treh politično pristranskih članov protikorupcijske komisije »dvomljivih profesionalnih in moralnih kvalitet«, obsodba poslanca SDS zaradi »domnevnega goljufanja pri izpitu v šoli« in obsodba predsednika SDS na prvi stopnji, »ker naj bi neznanega dne na neznani komunikacijski način prejel neznano obljubo nagrade za SDS«... »Slovenija postaja ideološki eksot, ki se mu drugi vse bolj glasno smejijo,« je na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za pravosodje vztrajno poudarjal predsednik odbora Branko Grims.
Nasprotno so poslanci iz dveh največjih koalicijskih strank – Pozitivne Slovenije in SD – menili, da SDS zlorablja resolucijo Sveta Evrope v dnevnopolitične namene. Janja Klasinc (PS) se je sicer strinjala, da tranzicija v Sloveniji ni do konca izpeljana, a kot razlog za to navedla obstoj »ene opozicijske stranke, ki je obtičala v obdobju druge svetovne vojne, povojnih pobojev, osamosvojitve in nikakor ne more iz tega«. Zato, kot je poudarila, 17 let po sprejemu resolucije še vedno razpravljajo o zadevah, ki s sedanjim časom nimajo ničesar skupnega. Poslanka SD Majda Potrata pa je kot »cinizem prve vrste« ocenila »moraliziranje največje opozicijske stranke« o človekovih pravicah in njihovo sklicevanje na sodbe evropskega sodišča za človekove pravice ter ob tem spomnila na odnos SDS do izbrisanih, do istospolno usmerjenih, do Romov.
Gorenak o levih sponzorjih vstajnikov
Predlagatelji izredne seje v zahtevi za sklic opozarjajo tudi na padec zaupanja v demokratične ustanove pri nas, protidemokratični refleks pa se je po njihovem prepričanju »najbolj očitno pokazal v okviru tako imenovanih ljudskih vstaj«, ki da so jih spodbudila in najbrž tudi financirala politično-klientelistična tajkunska omrežja prejšnjega režima. Prav nad navedbami o »tako imenovanih vstajnikih« se je Majda Potrata včeraj najbolj zgrozila. Kot je dejala, se SDS norčuje iz ljudi, ki jih je stiska prignala na ulice, in jih demonizira. A je nekdanji notranji minister in sedanji poslanec SDS Vinko Gorenak vztrajal: demonstracije so bile organizirane, spodbujene in sponzorirane s strani posameznikov, za katerimi je stala leva politična opcija. Na to po njegovih besedah kaže tudi izvor plačil. Ob tem je svetoval, da bi se morda splačalo vprašati enega glavnih organizatorjev Matjaža Hanžka, kaj je delal na drugi vseslovenski vstaji in kaj je tedaj vozil v svojem avtomobilu.
Kot nam je včeraj dejal Matjaž Hanžek, je na omenjeni vstaji – tako kot na drugih vstajah in protestih – protestiral proti oblasti. Nikakor pa se ni mogel spomniti, da bi imel ob drugi vseslovenski vstaji v avtu kaj takšnega, česar ni v njem tudi sicer. Ga pa zanima, kako nekdanji notranji minister ve, kaj je imel v vozilu. »Če Gorenak to ve, potem naj pokaže sodni nalog, da so mi lahko preiskali avto,« dodaja. Na vprašanje, ali je stranka TRS oziroma on sam financiral vstajnike, pa je dejal, da je stranka dala 100 evrov za najem prostora, kjer so se enkrat sestali, za prijavo neke prireditve pa so posamezniki, med katerimi je bil tudi on, zbrali 240 evrov.
