Jazbeca je za prvega moža osrednje denarne ustanove v Sloveniji predlagal predsednik republike Borut Pahor.
Generalna sekretarka Urada predsednika RS Nataša Kovač je v današnji dodatni obrazložitvi Pahorjevega predloga spomnila, da je Jazbec napovedal nove prijeme. Široka politična podpora, ki si jo je prislužil, bo po njenih besedah omogočila nemoteno in uspešno delovanje Banke Slovenije ter zaupanje v njeno poslanstvo pri sanaciji slovenskega bančnega sistema in v njeno delovanje v okviru Evropske centralne banke (ECB).
Pohvale Jazbečevi strokovnosti in izkušnjam
Jože Tanko (SDS) je ob tem izrazil upanje, da bo novi guverner storil vse, da se banke očisti slabih terjatev, da bo podpiral projekt slabe banke in kadrovsko prečiščenje bančnega sistema ter da bo povrnil zaupanje v funkcije, zaradi katerih ta obstaja. Poleg tega v SDS po njegovih besedah pričakujejo odkritje tistih, ki so s slabim ali nezakonitim delom povzročili današnje težave v tem sektorju.
Četudi menijo, da si Jazbec zasluži priložnost, pa so mu v SD glasove podpore odrekli. Kot je pojasnil Matevž Frangež, so sicer našli stične točke, ne pa tudi skupnega pogleda na pot gospodarskega okrevanja, kapitalske zahteve bank, reševanje prezadolženih podjetij, sanacijo bank, slabo banko in tako naprej. Tudi sicer odgovorov na nekatera svoja vprašanja niso prejeli, je dejal.
Katarina Hočevar (DL) je medtem izpostavila, da bo Jazbec prinesel nov, svež pristop. V DL upajo, da bo Banka Slovenije pod njegovim vodstvom uspešno sodelovala v sanaciji bančnega sistema, pozneje pa uspešno opravljala poslanstvo nadzora nad stabilnostjo finančnega sistema. Želijo si tudi njene reorganizacije, saj je v zadnjih letih, kljub temu da je denarno politiko v veliki meri prevzela ECB, povečala število zaposlenih.
Opozarjati bo moral na napačne ekonomske odločitve
V SLS po besedah Mihaela Prevca od Jazbeca pričakujejo, da bo opozarjal na napačne ekonomske odločitve, in to ne glede na to, kdo bo vodil vlado. Veseli jih sicer, da se njegov pogled na sanacijo bančnega sistema ne razlikuje bistveno od pogleda bivše koalicije.
Franc Jurša (DeSUS) pa je pohvalil sposobnost Kranjčevega naslednika za preprosto razlago kompleksnih vprašanj. Pomembno je, da je neobremenjen s težavami tranzicije, je dodal. Pozdravil je še dejstvo, da bo zamenjava na čelu centralne banke pravočasna, saj bo to pomembno sporočilo mednarodni skupnosti, da smo sposobni svoje probleme na področju bančništva reševati sami.
NSi je medtem Jazbec prepričal z enostavnimi konkretnimi rešitvami in obljubo, da si bo prizadeval te načrte uresničiti, je povedal Matej Tonin. Kot je opozoril, Sloveniji zmanjkuje časa.
V igri za guvernerja je bil že pred šestimi leti
Jani Möderndorfer (PS) pa je ob pohvali Jazbeca izrazil zadovoljstvo, da je prejel tako visoko podporo. Kot je dejal, upa, da je pred nami obdobje, ko se kandidatov ne bo več delilo ne leve in desne, temveč se bo upoštevalo njihovo strokovnost.
Jazbec je višji svetovalec na Mednarodnem denarnem skladu in izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, v preteklosti pa je že bil član sveta Banke Slovenije.
V igri za guvernerja je bil že pred šestimi leti, a ga takratni predsednik Janez Drnovšek na koncu ni predlagal. Imenovanje guvernerja so sicer leta 2007 spremljali številni zapleti. Poslanci so namreč zavrnili dve Drnovškovi izbiri - dotedanjega guvernerja Mitjo Gasparija in viceguvernerja Andreja Ranta. V tretje so nato imenovali Kranjca.
Po Jazbečevem prepričanju Slovenija ne potrebuje mednarodne pomoči
Jazbec je prepričan, da Slovenija ne potrebuje mednarodne pomoči pri reševanju trenutne bančno-finančne krize. "Ukrepi, ki jih je pripravila prejšnja vlada in s katerimi nadaljuje sedanja vlada, pa so zagotovilo, da za pomoč ne bo potrebno zaprositi," je poudaril.
Kot je pojasnil po sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju v Ljubljani, sami namreč "vemo, da moramo sanirati bančni sistem, uravnotežiti javno porabo in nadaljevati z reformami, ki bodo pomagale zagnati gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest".
Ključno pa je po njegovi oceni učinkovito delovanje bančnega sistema, brez katerega ne moremo pričakovati gospodarskega okrevanja. "Mislim, da je kriza priložnost, da prenehamo s slabimi praksami pri upravljanju državnega premoženja in lastninskimi procesi, ki jih lahko razumemo kot možne vzroke trenutne bančno-finančne krize," je poudaril.
Po njegovih besedah moramo hkrati razumeti, da se kriza ni zgodila le nam, temveč je prizadela tudi nam podobna gospodarstva po svetu. "Razlika je zgolj v tem, da so se drugod morebiti bolj spretno lotili reševanja krize in zato sem prepričan, da jo lahko rešimo tudi v Sloveniji," je izpostavil Jazbec in dodal: "Ostaja pa ključno vprašanje, kaj bomo delali potem, ko krize ne bo več".
