SDS bo na kongresu v Celju čez teden dni izvolila novega-starega predsednika. Tudi poročilo protikorupcijske komisije (KPK) torej Janeza Janše ne bo ogrozilo na čelu SDS. Nasprotno – Janši se napoveduje najštevilčnejša podpora doslej, saj naj bi se na celjskem kongresu zbralo rekordnih 750 delegatov (doslej se je ta številka gibala od 400 do 600), poleg njih pa še okoli 250 njihovih namestnikov in častnih gostov. Na vprašanje, zakaj bo tokratni kongres tako množičen, in na druga vprašanja, povezana z dogajanjem v Celju in po njem, odgovora SDS nismo dobili. Vodja strankine službe za odnose z javnostmi Jernej Pavlin nam je dejal le, da bomo »odgovore na vsa vprašanja dobili na kongresu«. Neuradno pa je v stranki mogoče slišati dve razlagi tolikšnega povečanja števila udeležencev: nekateri ga povezujejo z (domnevnim) povečanjem števila članov, drugi poudarjajo, da naj bi na ta način dodatno utemeljili nezamenljivost Janeza Janše in dali njegovemu vodenju dodatno legitimiteto.
Brez tekmeca
Po dolžini predsedniškega staža Janša med vodji parlamentarnih strank nima tekmeca; z osmimi leti predsednikovanja mu sledi prvak DeSUS Karl Erjavec, z 22 leti pa ga prekaša predsednik zunajparlamentarne SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Poleg predsednika bodo na kongresu SDS prihodnjo soboto izvolili tudi izvršilni odbor stranke, podpredsednike pa – kot določa statut – na predlog predsednika imenuje svet stranke. Rekorderja po dolžini podpredsedniškega mandata sta še vedno Miha Brejc in Ivo Hvalica – oba je Janša že izbrisal s strankarskega zemljevida. Prvega zaradi suma, da naj bi pomagal zetu Gregorju Virantu postaviti na noge stranko Državljanska lista. Drugemu je očital destruktivno držo do stranke in samopromocijsko do sebe. Toda Hvalica je poudarjal, da je moral oditi, ker predsednik »zniža vse vrhove, ki se mu preveč približajo« (več o dogajanju v SDS in na desnici v jutrišnjem Objektivu).
Za odhod Iva Hvalice je bil usoden kongres pred 12 leti, ki je bil prav tako v Celju. Na njem je Janša ravnal v slogu predsednika DeSUS Karla Erjavca. Ultimativno je poudaril, da ne želi voditi stranke, če bo v njen izvršilni odbor izvoljen tudi Hvalica (Erjavec je nedavno postavil podoben ultimat: če bo Meta Vesel Valentinčič predsednica sveta DeSUS, sam ne bo več niti predsednik niti član te stranke). Pred kratkim se je vsem pomembnejšim funkcijam v SDS odrekel tudi donedavni minister SDS Žiga Turk, ki je bil prav tako znan po svojih občasnih kritičnih stališčih do delovanja stranke.
Aparatčiki
Trenutna podpredsednika SDS sta donedavni infrastrukturni minister in dolgoletni poslanec Zvonko Černač ter novopečena poslanka Sonja Ramšak. Da Černaču Janša zaupa, kaže ne nazadnje njegova izjava na novinarski konferenci minuli teden. Na vprašanje, ali držijo Černačeve besede o Janševi ponovni kandidaturi za predsednika stranke, je namreč odvrnil: »Podpredsedniku je treba verjeti.« Manj naklonjen naj bi bil Janša po naših informacijah Ramšakovi. Predvsem zato, ker je povsem neopazna. »Nič ni z njo. Janša si postavlja aparatčike, ona pa niti te vloge ni sposobna igrati. V nasprotju s Černačem, ki bo kot papiga ponavljal 'mi ti se kunemo',« je mogoče ujeti v vrstah SDS. Nedvomno je Ramšakova nekaj točk pri predsedniku stranke izgubila tudi ob glasovanju o ohranitvi dodatka k pokojnini nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Poslanka SDS namreč ni glasovala proti omenjenemu privilegiju, temveč je s prijavo navzočnosti odločilno prispevala, da je bil ta izglasovan. »Žal je pri samem glasovanju na seji državnega zbora prišlo do pomote in sem v trenutku nepozornosti namesto proti stisnila kvorum. S težo te pomote se je, vsaj meni osebno, težko sprijazniti,« je kasneje skesano zapisala na spletni strani SDS.
Po podatkih, zapisanih na spletni strani SDS, naj bi se stranka po zadnjem kongresu tudi številčno okrepila; s 27.000 na 30.000 članov. Na odmevnem ljubljanskem kongresu pred štirimi leti je Janša govoril o novi paradigmi, ki vodi v drugo republiko. Napovedal je deset ustavnih sprememb, ki jih bo stranka predlagala, če bo zanje zbrala dovolj glasov v državnem zboru. Med njimi je izpostavil reformo sodstva in ukinitev trajnega mandata sodnikov, ustavno zaščito referendumske odločitve ljudstva, preprečitev možnosti oblikovanja spolitizirane sestave ustavnega sodišča, mandatarja naj bi imenoval predsednik republike, Janša bi ustavo dopolnil tudi s prepovedjo monopolov na medijskem področju, uvedel obvezno srednjo šolo...
A se nič od tega ni uresničilo, pred tokratnim kongresom pa SDS v resoluciji Družba svobode in odgovornosti za razpravo, ki vsebuje 31 točk, napoveduje vzpostavitev pokrajin in zagovarja »vsakršno spremembo volilnega sistema, ki bi šla v smeri večje enakosti, pravičnosti, preglednosti, odgovornosti, stabilnosti in učinkovitosti«.