»Omenjeno sojenje in obsodba Janše sta le vrh ledene gore resno spolitiziranega pravosodnega sistema v Sloveniji. Motiv je jasen – za pravosodno izmišljotino, ki je celo bolj groteskna od tiste proti Juliji Timošenko v Ukrajini, se skriva jasna volja, da se s politične scene za vedno odstrani močnega političnega tekmeca, zapriseženega demokrata in prepričanega Evropejca – Janeza Janšo.« Tako lahko preberemo v »memorandumu slovenski in evropski javnosti« z naslovom »Slovenija je znova priča politično motiviranim sodnim procesom«. Pod pismo v angleščini, ki smo ga dobili iz ene od evropskih ustanov, je podpisanih 95 podpornikov Janeza Janše, po nekaterih informacijah pa podpise pod memorandum še naprej zbirajo.
Pismo, ki je očitno romalo na številne naslove organizacij in predstavnikov EU, je nastalo pod okriljem Odbora za zaščito človekovih pravic pri Zboru za republiko. V uvodu avtorji navajajo, da je evropska komisija v svojem majskem poročilu poudarila nezadovoljivo stanje v slovenskem pravosodju in vladi naložila, naj izpelje vrsto ukrepov za njegovo izboljšanje. Namesto da bi te ukrepe izvajali, pa se je položaj po mnenju podpisnikov celo poslabšal. »Le teden dni po tej oceni evropske komisije se je na prvostopenjskem sodišču končal pristranski sodni proces, s katerim so hoteli nevtralizirati proevropsko opozicijo v Sloveniji.« Pristojne organe Evropske unije in Sveta Evrope zato pozivajo, naj aktivno podprejo prizadevanja za resnično prenovo slovenskega pravosodja.
Med podpisniki diplomati, pravniki, sinovi...
Med 95 podpisniki memoranduma najdemo evropske poslance iz vrst SDS Milana Zvera, Romano Jordan in Zofijo Mazej Kukovič, člane Nove Slovenije, ki so tudi člani vlade v senci te stranke, Aleša Hojsa, Alenko Šverc in Mojco Kucler Dolinar, zgodovinarje Jožeta Dežmana, Staneta Grando in Igorja Grdino, odvetnika Jožeta Hribernika, ki v zadevi Patria zastopa Toneta Krkoviča, pisatelja Borisa Pahorja in Alojza Rebulo, člana zlate nogometne reprezentance Mladena Rudonjo in Mirana Pavlina, teologa Janeza Juhanta in Ivana Štuheca, profesorje Mateja Makaroviča, Boruta Rončevića, Matevža Tomšiča... Prav tako je med podpisniki profesor in nekdanji minister (tedaj sicer še v vrstah LDS in nato Zares) Matej Lahovnik. Kot nam je dejal, nima težav s podpisovanjem dokumentov, s katerih vsebino se strinja. S tem pismom se strinja.
Na spisku podpornikov ne manjkajo diplomati in nekdanji diplomati: nekdanji veleposlanik v Zagrebu Milan Orožen Adamič, sedanji generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel, nekdanji veleposlanik v Parizu Janez Šumrada in Andrej Rahten, ki ga je vlada Alenke Bratušek pred kratkim imenovala na veleposlaniško mesto na Dunaju. Pod pismo so se podpisali tudi direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič, poleg predsednika nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija Mihe Kluna pa še novinarji Jože Možina in Vinko Vasle, ki sta Janši delala družbo v sodni palači pred samim izrekom sodbe v zadevi Patria, ter Tino Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov. Prav tako lahko preberemo ime Aleša Primca iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki je z referendumom zrušila družinski zakonik, pred izrekom sodbe v zadevi Patria pa je na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja – KUL.si, ki ga vodi generalni tajnik in tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Tadej Strehovec, objavila spletno peticijo v podporo Janši in za odstop Branka Masleše s funkcije predsednika vrhovnega sodišča. Na spisku je tudi ime Gorazd Pučnik, ob katerem pa ni naveden poklic ali funkcija, temveč to, da je sin Jožeta Pučnika, očeta slovenske osamosvojitve.
Čeprav odbor za zaščito človekovih pravic deluje v okviru Zbora za republiko, pa med podpisniki ni predsednika Zbora Lovra Šturma. Kot nam je dejal, odbor deluje samostojno. Sam se je, kot nam je dejal, posvetil »predvsem pravnim vprašanjem, družbenopolitična pa so v domeni drugih«.
Po navedbah podpisnikov tožilstvu ni uspelo »dokazati nobene od obtožb« na račun Janeza Janše, sojenje pa je celo »pokazalo«, piše v memorandumu, da prvak SDS ni bil v nobenem stiku z ljudmi, ki so bili na kakršen koli način vpeti v Patriino zgodbo. Med sojenjem naj bi mu bila tudi »grobo kršena pravica do poštenega zaslišanja in obrambe«.
Sodstvo okuženo s sindromom totalitarizma
»Od demokratizacije Slovenije naprej je pravosodni sistem edina veja oblasti, ki ni doživela demokratične tranzicije, torej temeljite reforme in kadrovske prenove. Mnogi sodniki in tožilci, ki so sodelovali s tajno jugoslovansko politično policijo, so ostali na položajih in celo napredovali.« Po navedbah v memorandumu gre za alarmantna znamenja okuženosti slovenskega pravosodnega sistema s sindromom totalitarizma. Kot primere te okuženosti pa so navedli obtožbe, ki jih je SDS na račun predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše in generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja že večkrat izpostavila, ti pa že večkrat zanikali. Z očitki Masleši je pred njegovim imenovanjem seznanila celo mednarodno javnost. Avtorjev pisma, kot kaže, ni uspel prepričati niti tožilec v sojenju Janši Andrej Ferlinc, ki je že večkrat zanikal, da bi bil sodelavec tajne jugoslovanske vojaške obveščevalne službe. Ponovno tudi poudarjajo, da je nekdanja tožilka Branka Zobec-Hrastar, ki je vložila obtožni predlog zoper prvaka SDS, soproga nekdanjega agenta tajne policije Zvonka Hrastarja, ki je leta 1988 osebno aretiral Janeza Janšo. Ob tem pa ne navajajo, da je Zobec-Hrastarjeva večkrat zahtevala izločitev iz te zadeve, vendar je takratna generalna državna tožilka Barbara Brezigar to zahtevo zavrnila oziroma o njej sploh ni odločila. Prav tako v memorandumu ni nikjer omenjeno, da sojenje v zadevi Patria poteka tudi v Avstriji in na Finskem.
Omenjeno pismo spominja na dopis, ki ga je SDS v tujino poslala po ugotovitvah protikorupcijske komisije, da so bili posli Janeza Janše obremenjeni z izrazitimi korupcijskimi tveganji. Tedaj največja vladna stranka je sporočila, da skušajo komunisti in njihovi nasledniki Janeza Janšo onemogočiti vse od leta 1983 in da je ponovno obtožen in obsojen brez možnosti pritožbe. Pa tudi, da so nekdanji sodelavci tajne policije še vedno aktivni v medijih, na sodiščih, v parlamentu, na univerzi, aktiviral pa da jih je Milan Kučan. Člani protikorupcijske komisije iz njihovih napadov niso bili izvzeti: Goran Klemenčič je bil po pisanju SDS osebno vpleten v korupcijski škandal, Rok Praprotnik pa naj bi bil »ekstremni levičar«.