»Danes se izteka zadnji možni ustavni rok, ko je treba predlagati novo vlado, in jaz upam, da se bo to zgodilo. Zdaj so zgradbo toliko podrli, da bi bilo odgovorno, da to naredijo,« je Janša komentiral dogajanje v Sloveniji ob prihodu na vrh EU v Bruslju.
Obširneje pa je Janša o aktualnem družbeno-političnem dogajanju spregovoril za tednik Družina. Med drugim je ponovno pozval nastajajočo vlado, naj ne predlaga rebalansa proračuna, s katerim bi povečala javno porabo. To bi po njegovih besedah pomenilo, da »bomo šli po poti grškega scenarija, kakršen se je odvijal pred letom 2011«.
Leto zaustavljanja padanja
Janša je v pogovoru za tednik sicer povzel delo vlade v dobrem letu njenega mandata. Njene dosežke je strnil v stavku, da je šlo za »leto zaustavljanja padanja«. Obenem pa je vlada po njegovih besedah ustvarila pogoje za vnovični gospodarski preboj in uspešno soočanje s krizo. Poudaril je, da vlada ni bila zagovornik varčevanja za vsako ceno. »Tudi varčevalni ukrepi, še posebej v primerjavi z ukrepi v nekaterih drugih evropskih državah, še zdaleč niso bili ostri ali globoki,« je pojasnil.
Za ključen ekonomski problem Slovenije je označil večmilijardno finančno luknjo v slovenskem bančnem sistemu. Glavni motiv za nasprotovanje slabi banki pa je po njegovi oceni strah pred odgovornostjo, zaradi katerega se skuša ta zakon blokirati.
Namerno se širi kultura smrti in pesimizma
Premier, ki opravlja tekoče posle, je sicer spregovoril tudi o družbenem ozračju v Sloveniji nasploh. Ocenil je, da se v državi »namerno širi kultura smrti, pesimizma«. »Njen temelj pa je laž, ki omogoča prevlado tranzicijske levice. Pozitivna sporočila ali kultura življenja ostaja v ozadju,« je opozoril.
Bolj kot je okolje izpostavljeno »primitivni propagandi osrednjih slovenskih medijev«, več je po besedah Janše nezadovoljstva. »V Ljubljani je standard na 130 odstotnih točkah evropskega povprečja, pa na ulicah prevladujejo mrki obrazi in samozvane vstaje, kjer tudi gospe v krznenih plaščih govorijo o revščini. Ko pa greš med res revne ljudi, najdeš tam več veselja in življenjskega optimizma, ker kljub pomanjkanju živijo bolj pristno življenje in so dlje od centra, iz katerega žarči laž,« je dejal.
Tudi sicer po njegovih besedah »tranzicijsko levico v Sloveniji združuje interes, za sovražnika pa razglasijo vsakega, ki ga ogroža«. Ta interes je po besedah Janše oblast za vsako ceno, z njo pa "branijo privilegije, pridobljene v prejšnjem režimu".
Ker njega niso zlomili, so se spravili na družino
Premier, ki opravlja tekoče posle, je poudaril, da mu je v veliko oporo podpora ljudi. »To, kar lahko spremljate na ekranih, ni cela Slovenija. Še zdaleč ne. Obstaja tudi druga, skrivana javnost in velikokrat zatirana, razglašana za drugorazredno, ki pa vsemu navkljub že desetletja razmišlja s svojo glavo in ne naseda propagandi, tudi ko je ta najmočnejša,« je dejal.
Opozoril pa je, da človek vse obtožbe laže prenese kot grožnje družini, otrokom. »Ker mene niso zlomili, so se spravili nadnje. Žalostno je, da je morala in etika naše družbe padla na takšno raven in da je nekaj takšnega dopustno,« je dejal.
Slovenija v zadnjem letu med vsemi članicami EU izvedla največ reform
Janša je tudi poudaril, da je Slovenija je zagotovo tista članica EU, ki je v zadnjem letu izvedla največ reform in najbolj izboljšala svoj položaj glede na leto prej. Nastajajočo koalicijo pa je opozoril, da napovedi o rebalansu proračuna in večanju javne porabe v Bruslju neradi slišijo.
Ključni del današnjega vrha je po njegovih besedah pregled finančnega in gospodarskega stanja v EU in njenih članicah. »Te razprave se veselim. Slovenija je zagotovo tista članica EU, ki je v zadnjem letu izvedla največ reform, ki je najbolj izboljšala svoj položaj glede na leto prej,« je poudaril Janša.
»Nismo še popolnoma nad vodo, vendar pa je stanje bistveno boljše in v letu, ki je pred nami, je zgolj treba držati smer, ki je zastavljena,« je še dejal.
Ocene o perspektivah Slovenije bodo odvisne tudi od ravnanja nove vlade
Na vprašanje, ali na podlagi opravljenega dela pričakuje, da bo Bruselj Sloveniji podaljšal rok za odpravo presežnega primanjkljaja, pa je najprej odgovoril, da je to treba vprašati Evropsko komisijo.
Nato pa je ponovil, da je bilo v zadnjem letu sicer storjenega veliko, a opozoril, da bodo »ocene o perspektivah Slovenije seveda odvisne tudi od tega, kakšna bodo ravnanja nove vlade in koalicije«.
»Napovedi, kako se bo šlo v rebalans proračuna in povečanje javne porabe zagotovo niso tisto, kar bi se tukaj želelo slišati. Kajti če porabiš več kot ustvariš, to pomeni, da bo moral to plačati nekdo drug. In tega ni nihče vesel,« je še opozoril.
Najbolj strateška tema je pobuda o zaposlovanju mladih
Sicer pa se zdi Janši od vseh politiki, ki jih bodo danes in v petek obravnavali voditelji članic unije, pobuda o zaposlovanju mladih najbolj strateška tema.
»Ne samo zato, ker naša vzhodna regija zagotovo pride v program šestih milijard za odpravljanje brezposelnosti mladih, ampak tudi zato, ker je to ključen evropski problem v tem času,« je opozoril.
S toliko milijoni mladih, ki nimajo perspektive, je »pod vprašajem vse, vključno s temelji, na katerih je evropska zgradba zgrajena, zato je ta razprava danes izjemno pomembna«, je poudaril Janša.
Premier tako upa, da bo »temu temelju in zidaku"«, ki bo danes postavljen, sledilo še veliko novih, dokler ta ključen problem perspektive mladih Evropejcev ne bo odpravljen.
Za EU dogovor o LB velik dosežek, ker je model za regijo
Janša je prepričan, da je za EU dogovor Slovenije in Hrvaške o LB velik dosežek, saj je model za reševanje drugih odprtih vprašanj med državami na Zahodnem Balkanu, ki želijo v unijo. Janša je prepričan, da bo tudi vrh na nek način pozdravil ta dogovor.
»Zagotovo bo na nek način ta sporazum pozdravljen. V kakšni obliki, še ne vemo. Dejstvo pa je, tudi glede na komunikacijo, ki smo jo imeli z Brusljem v zadnjih dneh, da gre po njihovi oceni za velik dosežek,« je dejal Janša.
Dogovor je po Janševih besedah velik dosežek ne le zato, ker je rešil problem, ki je preprečeval vstop Hrvaške v EU in tudi Sloveniji povzročal resne probleme na nekem področju, temveč tudi zato, ker je model za reševanje drugih odprtih vprašanj v regiji.
Evropski svet pozdravlja memorandum o soglasju
Slovenija si je prizadevala, da bi dogovor vključila v sklepe vrha, a kot kaže, bo na koncu po vsej verjetnosti sprejeta posebna izjava za zapisnik Evropskega sveta.
»Evropski svet pozdravlja memorandum o soglasju, ki sta ga slovenska in hrvaška vlada v duhu dobrososedskih odnosov in učinkovitega regionalnega sodelovanja podpisali 11. marca 2013 na Mokricah v Sloveniji,« se glasi osnutek te izjave.
