"Ta interpelacija nima nobene zakonske osnove. Interpelacija se po ustavi lahko vloži zoper ministra, ki je kršil ustavo ali zakon. V primeru, ki ga navaja ta interpelacija, se ni zgodilo ne eno ne drugo, zato jaz pričakujem, da po razpravi in pojasnilih, ki bodo dodatno dana, ne bo prišlo niti do glasovanja," je v pričakovanju torkove razprave povedal premier po koncu vrha EU v Bruslju.
Interpelacijo zoper ministra Gorenaka je vložila Pozitivna Slovenija, ki Gorenaku očita odgovornost za izginule podpise pod referendumsko pobudo o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Interpelacijo je podprla tudi SD, koalicijske stranke pa so opozorile, da je treba počakati na izsledke preiskav državnih organov. Zaplet s podpisi so namreč pod drobnogled vzeli policija, upravna inšpekcija, Komisija za preprečevanje korupcije in informacijski pooblaščenec.
Policija in protikorupcijska komisija z delom še nista zaključila. Informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem nadzoru ni mogel ugotoviti vzroka za izginule podpise kot tudi ne, ali so podpisi izginili namenoma. Inšpektorat za javno upravo pa je ugotovil nekatere kršitve uredbe o upravnem poslovanju in navodil o upravljanju z dokumentarnim gradivom na MNZ.
Gorenak je vse očitke v interpelaciji že zavrnil.
V PS prepričani o pravnih in dejanskih podlagah za interpelacijo zoper Gorenaka
V PS so začudeni nad izjavo premiera Janeza Janše, ki je dejal, da ne pričakuje glasovanja o interpelaciji zoper ministra Vinka Gorenaka. Prepričani so, da obstaja dovolj pravnih in dejanskih podlag, da se interpelacija opravi. Poslanka PS Maša Kociper pa se obenem sprašuje, ali Janša ne ločuje med institutoma interpelacije in ustavne obtožbe.
Pri ustavni obtožbi gre namreč za kršitev zakona in ustave, medtem ko se pri interpelaciji razpravlja o delu in politični odgovornosti ministra ali vlade, je v današnji izjavi za javnost poudarila Kociprova.
Prav tako se v PS po njenih besedah sprašujejo, "ali v duhu varčevanja v Sloveniji sploh potrebujemo institucije, kot so državni zbor, ustavno sodišče in navadna sodišča, ko pa lahko kar predsednik vlade sam odloča o utemeljenosti posameznih obtožb".
Poudarila je, da "čudežno izginuli podpisi še vedno niso najdeni in da te skrivnosti očitno nikoli ne bomo razrešili". Samo prisebnosti opozicije in reakciji predlagateljev interpelacije se gre zahvaliti, da ta poskus kršitve pravice do referendumske pobude ni bil uresničen, je še povedala Kociprova.
