"Eno od stališč danes je bilo, da ni treba popuščati do takšne mere, da bi se na vsak način že zdaj doseglo dogovor. Bolje se je pogajati še nekaj časa in ohraniti kohezijska sredstva, ker so ključna za napredek posamičnih držav in tudi Evrope, kot popuščati pri zelo velikih rezih, da bi pridobili čas," je poudaril Janša po koncu vrha "prijateljic kohezije" v Bruslju, ki so pripravile taktiko za pogajanja voditeljev članic unije o okoli 1000-milijardnem proračunu 2014-2020. Ta se bodo začela 22. novembra, trajala pa naj bi več dni.
Slovenija krvavo potrebuje te sredstva
To po Janševih besedah ni nikakršen veto, saj klub "prijateljic kohezije" predstavlja večino članic EU, gre le za globoko zavedanje o pomenu kohezijskih sredstev. "Slovenija glede na položaj, v katerem je, lahko računa na nekaj večjih investicij samo s pomočjo evropskih sredstev in javno-zasebnega partnerstva, v javnih sredstvih v proračunu tega manevrskega prostora za investicije praktično ni," je premier ponazoril, kako krvavo potrebuje ta sredstva Slovenija.
Za Slovenijo je v sedanjem večletnem finančnem okviru 2007-2013 namenjenih okoli 4,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev, a v prihodnjem večletnem proračunu bo Janševih besedah zagotovo dobila manj. "Zagotovo bo ta znesek nižji, ker je Slovenija v tem času glede na evropsko povprečje napredovala, vendar je lahko upravičeno znižan samo za toliko, kot smo napredovali," je pojasnil. O konkretnih številkah je nemogoče govoriti, dokler ni dogovorjen finančni okvir za celotno EU.
Borijo se za skupen obseg
Slovenija, ki nasprotuje vsakršnim rezom v kohezijsko politiko, si bo v mikro pogajanjih skušala zagotoviti, da bi bila še posebej vzhodna kohezijska regija, ki ne dosega referenčnega praga razvitosti, določenega pri 75 odstotkih povprečnega BDP EU, čim manj prizadeta, je pojasnil premier. Dodal je, da se v tej fazi borijo še za skupen obseg, ki je dejansko najpomembnejša bitka, saj bodo vsa ostala prizadevanja posamičnih držav bistveno lažja, če bodo ohranili pozitiven pristop do kohezije na sploh.
Janša je izpostavil, da so kohezijska sredstva za številne članice ključna tudi kot orodje pri premagovanju gospodarskih težav. "Nima smisla, da si EU izmišlja nove mehanizme za pomoč državam, ki se borijo s krizo, medtem pa zanemarja kohezijsko politiko, ki je eden ključnih instrumentov za investiranje in s tem tudi za ustvarjanje novih delovnih mest. To bo ključen poudarek skupine držav v nadaljnjih pogajanjih," je poudaril. To je po njegovih besedah ne nazadnje poudarek, ki ga razumejo tudi neto plačnice.
Janša ni želel dramatizirati trenutnega proračunskega dogajanja
Premier sicer ne želi dramatizirati trenutnega proračunskega dogajanja. Spomnil je, da se je dramatiziralo tudi pred sedmimi leti, še bolj kot zdaj, pa je bil na koncu vendarle dosežen kompromis, ki je bil dober za nove članice, tudi za Slovenijo, pa čeprav so bile države, ki so še posebej zainteresirane za kohezijska sredstva in sredstva za razvoj podeželja, takrat slabše usklajene kot tokrat.
V tem duhu je premier komentiral tudi današnji propad spravnega postopka, v katerem bi morale članice unije in Evropski parlament doseči dogovor o proračunu unije za leto 2013. Evropski parlament je pogajanja zavrnil, ker se članice ne morejo dogovoriti o rebalansu proračuna za letos, v katerem po navedbah Evropske komisije manjka devet milijard evrov.
Gre za propad kroga
"Gre za propad tega kroga, zagotovo se bodo pogajanja še nadaljevala in mislim, da bo na koncu Svet dosegel dogovor, sicer bomo v težavah že letos. A do takšnih zapletov je prihajalo tudi v preteklosti," je menil Janša.
O stališču Slovenije do poziva komisije k dopolnitvi letošnjega proračuna za devet milijard pa je premier povedal, da so to pač neplačani računi, za katere bo sredstva nekje treba dobiti. Del teh manjkajočih sredstev je sicer po njegovih besedah mogoče prenesti v naslednje leto, ko pa bo preprosto treba plačati, saj se z letom 2013 letošnji finančni okvir konča.
Na današnjem vrhu prijateljic kohezije, ki je nadaljevanje oktobrskega vrha v Bratislavi, je sodelovalo 15 članic unije in kot opazovalka Hrvaška; 14 so jih zastopali voditelji. To je brez presedana, je poudaril gostitelj vrha, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki poudarja, da je "rezanje evropskega proračuna morda v nekaterih članicah priljubljeno, a z vidika spodbujanja rasti in delovnih mest absolutno kontraproduktivno".
Velika koalicija prijateljic rasti
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je "prijateljice kohezije" in neto plačnice, združene v klub "prijateljic boljše porabe", ponovno pozval, naj se povežejo v "veliko koalicijo prijateljic rasti". Kohezija ni le v interesu najšibkejših regij, ampak celotne EU, saj imajo neposredne koristi od nje tudi neto plačnice, je poudaril.
V skupini "prijateljic kohezije" so poleg Slovenije še Poljska, Portugalska, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Romunija, Slovaška, Španija in kot opazovalka Hrvaška.
Evropska kohezijska politika je glavno orodje za izboljšanje konkurenčnosti unije kot celote, saj je namenjena zmanjševanju razlik med njenimi najbogatejšimi in najšibkejšimi regijami.
Evropska komisija je predlagala, naj bo v prihodnjem, 1033-milijardnem večletnem proračunu za kohezijo namenjenih dobrih 379 milijard evrov, ciprsko predsedstvo pa predlaga, naj se ta predlog enakomerno oklesti vsaj za 50 milijard evrov, in naj sredstva za kohezijo ne presežejo 326,5 milijarde evrov. Neto plačnice pa želijo predlog komisije enakomerno zmanjšati celo za deset odstotkov ali okoli 100 milijard evrov.
