Sklic izredne seje je zahtevala SDS. V poslanski skupini namreč ocenjujejo, da je stanje v slovenskem pravosodju več kot zaskrbljujoče.
Za odločanje v DZ zato predlagajo več sklepov - med drugim, da državni zbor državnotožilskemu svetu predlaga, da začne s postopki ugotavljanja odgovornosti generalnega državnega tožilca Fišerja, sodnemu svetu pa, da se opredeli do dela predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše.
Poslanec SDS Vinko Gorenak je v imenu predlagateljice seje poudaril, da, čeprav se morda tako zdi, vzrok za zahtevo seje niso zadnji aktualni dogodki, denimo izpustitev Hilde Tovšak, ampak stanje v pravosodju skozi daljše obdobje. Cilj pa je samo eden, izboljšanje stanja v pravosodju, kar da se ujema tudi s cilji ministra za pravosodje Senka Pličaniča. Če bi ta cilj dosegli, bi naredili veliko, najslabše pa bi bilo, da se prerekajo, na koncu pa ne bi sprejeli nič in bi stanje v pravosodju ostalo enako, je dejal.
Gorenak je opozoril na različne izjave v zadnjih dneh, da bi sodstvo moralo biti bolj učinkovito, naštel pa je tudi podatke, ki kažejo, da imamo več sodnikov od povprečja v EU, tudi tožilcev naj bi imeli več kot nekatere primerljive države. »Odgovorni pa pravijo, da so na robu zmogljivosti. Torej je nekaj v sistemu narobe,« je ugotavljal poslanec SDS. Omenil je tudi nekatere napake sodišč in tožilstev ter dejal, da »nedelo, napake, neučinkovitost, neodgovornost, založeni spisi in zastaranja niso stvar neodvisnosti sodstva«.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je poudaril, da odbor nima pristojnosti, da bi se ukvarjal z odločanjem državnega tožilstva glede kazenskega pregona. Seja, ki je sklicana za sredo, je po njegovem predvsem v funkciji predstave za javnost. Predsednik odbora Branko Grims je nato pojasnil, da ima državni zbor dve pristojnosti, poleg zakonodajne še pristojnost nadzora.
Fišerju se zdi razumljivo, da je izpustitev Hilde Tovšak pretresla družbeni prostor, a kot pravi, se napake zgodijo ob najbolj zapletenih primerih, potem ko so »tisoče in tisoče primerov obravnavali dobro in brez očitnih napak«. Vendar se teh napak ne sme obravnavati populistično in jih uporabiti v namene politizacije, temveč treba ugotoviti, kako napake preprečevati. K temu bi v okviru svojih pristojnosti morali pristopiti vsi, od vlade do policije, ministrstva, sodstva in tožilstva, ter natančno pregledati, kje bi bilo sistem mogoče izboljšati in vzpostaviti varnostne mreže.
Dogajanje okoli izpustitve Hilde Tovšak je prineslo tudi pozive k odstopu tako Fišerja kot Masleše, oba pa sta danes poudarila, da se svoje funkcije ne oklepata »z vsemi štirimi«. Sta pa bila kritična do tega, da naj bi se taki pozivi dogajali v politične namene.
Masleša je tudi komentiral kritike na račun odzivanja sodstva zaradi afere Tovšak. Pravi, da sam ne želi biti aroganten, ampak je zadržan, saj skuša ohraniti dostojanstvo sodišč. Odzval se je tudi na današnje besede ministra za pravosodje Senka Pličaniča, da se sodni zaostanki ne zmanjšujejo. Kot pravi Masleša, sodstvo deluje bolje, kot je delovalo, in bo delovalo še bolje.