Ministrstvo bo zakon po Virantovih napovedih na vlado najverjetneje poslalo v ponedeljek, ta pa bi ga lahko obravnavala na zadnji seji pred počitnicami, to je 25. julija in ga nato poslala v DZ. Slednji bi lahko zakon prvič obravnaval septembra, drugič pa oktobra, ko bi lahko tudi stopil v veljavo, napoveduje Virant.
Glede novih tožb izbrisanih zoper Slovenijo minister pojasnjuje, da bo moralo Evropsko sodišče za človekove pravice odločiti, ali jih bo vzelo v obravnavo ali pa bo reklo, da je zadeva z odškodninsko shemo urejena. »Mi računamo, da se bo zgodilo slednje,« pravi.
Da bo evropsko sodišče s shemo zadovoljno, Virant, kot pravi, ne more zagotoviti, dodaja pa, da je v pogovorih ob zasedanju odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope pred mesecem dni dobil vtis, da je shema ustrezna.
Nočejo se pogovarjati
Izbrisani so se z ministrom Virantom sestali samo za nekaj minut, a za dovolj dolgo, da so mu povedali, da se o predlogu zaradi nesprejemljivosti ne bodo pogovarjali. Virant se je odzval, da je njihova težava, če se nočejo pogovarjati, izbrisani pa so mu vrnili: vlada je tista, ki se noče pogovarjati, saj so nam vsilili ta zakon, o katerem se z nami niso niti posvetovali. Dodali so, da so pogoji osnutka zakona kakor tudi predlagane odškodnine zanje ponižujoče.
Popravljen osnutek predloga zakona, ki določa odškodninsko shemo za izbrisane, glede na prvoten osnutek nekoliko zvišuje odškodnino, ki bi jo za vsak mesec izbrisa prejeli izbrisani, in sicer s 30 na 40 evrov.
40 evrov je zadnja ponudba
Predlog določa tudi možnost, da izbrisani toži državo, če lahko dokaže, da mu je nastala višja škoda od tiste, ki mu jo zakon določa v upravnem postopku. A pri tem predlog določa, da odškodnina, ki jo bo določilo sodišče, ne sme preseči 2,5-kratnega zneska, ki bi ga upravičenec dobil v upravnem postopku.
Virant je na tiskovni konferenci po srečanju dejal, da je 40 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa zadnja ponudba, saj da je to največje finančno breme, ki ga država še lahko prenese. Da bo evropsko sodišče s shemo zadovoljno, Virant seveda ne more zagotoviti, pravi pa, da je na v pogovorih ob zasedanju odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope pred mesecem dni dobil vtis, da je shema ustrezna.
Mešanje hrušk in jabolk
Predstavniki izbrisanih so po prihodu s sestanka ponovili, da je odškodninska shema zanje nesprejemljiva in da bodo pravico še naprej iskali pred evropskim sodiščem, kar so povedali tudi Virantu. Po besedah Antona Debevca iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev imajo zdaj vrata na omenjeno sodišče odprta in bodo delali na tem, da pravico najdejo tam. Ministru je danes med drugim tudi povedal, »naj ne meša hrušk in jabolk; državljanstvo je namreč eno, izbris pa drugo«.
Po oceni predstavnika Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandra Todorovića gre pri zakonu o odškodninah za izbrisane za zakon »nekih nepismenih in nevestnih ljudi«. Meni, da minister Virant »ne ve, kako deluje Strasbourg«. O zakonu pa se v iniciativi niso več pripravljeni pogovarjati.
Tudi po oceni Irfana Beširevića iz Zveze izbrisanih Slovenije se z vlado o zakonu nimajo več kaj pogovarjati, zato kot edino rešitev vidijo evropsko sodišče. Poleg odškodnin si želijo tudi spremembe zakona o urejanju statusa za izbrisane, kar pa ministrstvo zavrača. Sam sicer računa, da bo tožbe na evropsko sodišče vložilo od 100 do 600 izbrisanih.
Virant: kriv je takratni minister Igor Bavčar
Virant je na tiskovni konferenci skušal pozornost preusmeriti in to na Igorja Bavčarja – dejal je namreč, da ni zdajšnje vodstvo ministrstva za notranje zadeve tisto, ki je krivo za te težave, ampak nekdanje vodstvo oziroma takrat minister, torej Igor Bavčar. Na vprašanje, ali bi tega lahko kazensko preganjali, je odgovoril, da ne, saj je zadeva zastarala, z njo pa se tako niti niso ukvarjali.
V prejšnji vladi, torej v vladi Janeza Janše, pa se Virant, kakor je pojasnil, ni mogel ukvarjati s težavo izbrisanih, saj se ni želel vmešavati v delo ministra.
Bavčar: Virant le preusmerja pozornost javnosti od lastne odgovornosti
Nekdanji notranji minister Igor Bavčar meni, da je danes ponovljena izjava aktualnega ministra Viranta o odgovornosti Bavčarja za izbris »le preusmerjanje pozornosti javnosti« od lastne odgovornosti. Dodaja, da bi se tudi Virant že prej lahko lotil reševanja problematike izbrisanih.
Bavčar v odzivu vrača žogico Virantu in navaja, da je bil tudi Virant v preteklosti dovolj dolgo v vrhu notranjega ministrstva odgovoren prav za to področje, da bi se reševanja te zadeve lahko lotil že takrat. Pa se je ni.
Ob tem ponavlja, da namen zakona, ki je povzročil izbris, ni bil kogarkoli prizadeti in da obžaluje, če se je to zgodilo. A spominja, da je »poleg ministrstva, ki sem ga vodil, tako takrat mislila tudi vlada, parlament, ki je zakon sprejel in predsednik predsedstva države, ki ga je podpisal in razglasil. Še več, vlada je v zakonodajnem postopku celo podprla rešitev, ki pa ni bila sprejeta, ki bi problem izbrisanih v veliki meri preprečila,« je še dodal Bavčar.
Država ne bo odstopala
Nasprotno je minister Virant v četrtek napovedal, da od predlaganega osnutka zakona država ne bo odstopala, prav tako ne bo približevalnega predloga. Z višjimi odškodninami bi namreč vlada po njegovih besedah prevzela preveliko tveganje za javne finance.
Vložili nove tožbe
Pravni zastopnik izbrisanih Andrea Saccucci je v četrtek sporočil, da je več sto izbrisanih 27. junija in 3. julija na Evropskem sodišču za človekove pravice vložilo nove zahtevke zoper Slovenijo, ker ta ni izpolnila zahteve sodišča v Strasbourgu, da v roku enega leta poskrbi za ustrezno odškodninsko shemo.
Glede novih tožb izbrisanih zoper Slovenijo pa Virant pojasnjuje, da bo moralo Evropsko sodišče za človekove pravice odločiti,
ali jih bo vzelo v obravnavo ali pa bo reklo, da je zadeva z odškodninsko shemo urejena. »Mi računamo, da se bo zgodilo slednje,« je dejal.
