»Včasih je bolje najprej reči hop, šele potem skočiti,« je podpredsednik vlade Dejan Židan septembra letos odgovoril na vprašanje, zakaj vlada takoj ne uvede davčnih blagajn. V primeru gozdarjev oziroma direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Iva Trošta pa je Židan kot kmetijski minister pozabil na pravilo o »hopu in skoku«. Najprej je skočil – na vladi izposloval sprejem »obvestila o razlogih za razrešitev direktorja Zavoda za gozdove Slovenije« – šele nato je rekel hop, ko je dal Troštu pet dni časa, da se izreče o očitkih. Ravnal naj bi nevestno in malomarno, zato naj bi zavod pahnil v finančne težave, z ustavitvijo nujnih strokovnih del na terenu pa materialno oškodoval tudi nekatere lastnike gozdov.
Terenski gozdarji še vedno delajo v pisarnah
Poročali smo že, da revirni gozdarji od prejšnje srede sedijo v pisarnah, saj ZGS nima denarja za bencin in barvo za označevanje dreves, zato ne hodijo na teren, lastniki gozdov pa posledično ne morejo sekati drevja. Vodje oddelkov in območnih enot ZGS so bili na včerajšnjem kolegiju pri direktorju enotni, da na teren ne bodo šli, če ne bo denarja. Trošta podpirajo, se pa zavedajo, da je boj z ministrom Židanom oziroma z direktorjem direktorata za gozdarstvo na kmetijsko-okoljskem ministrstvu (MKO) Joštom Jakšo najverjetneje izgubil. »Če bo kdo drug direktor ZGS, bo zelo čudno, če mu bo MKO dalo dodaten denar za materialne stroške, Troštu ga pa ne da,« nam je dejal eden od udeležencev včerajšnjega kolegija.
Trošt je uradni dopis vlade o očitkih na svoj račun in o predlogu za razrešitev dobil šele včeraj, ko je tudi začel teči petdnevni rok za odgovor. Pravi, da ga bo verjetno oddal že danes, pri pisanju pa se bo skliceval na program dela ZGS in na vseh šest letošnjih sanacijskih načrtov. »Iz teh dokumentov je jasno, da nisem bil nevesten in malomaren. Letos smo privarčevali skoraj milijon evrov, tudi z močnim znižanjem materialnih stroškov. Ti na leto znašajo okoli 1,7 milijona evrov, kar je le dobrih devet odstotkov vsega proračunskega denarja, ki je namenjen javni gozdarski službi. Niti teoretične možnosti ni, da bi preživeli s tako malo denarja, ne glede na to, kdo bo direktor zavoda. Tudi moj naslednik ne bo mogel,« meni Trošt. Mar to pomeni, da se je predal in bo odstopil? »Vlada me bo skoraj gotovo razrešila, predal se pa ne bom in tudi odstopil ne bom. Še naprej bom dokazoval, da sem delal dobro. Ponižujoče se mi zdi, da so me kot osebnost tako diskvalificirali in me označili za malomarneža in lenuha.«
Že lani svarili pred zlomom gozdarske službe
Na hudo finančno stisko ZGS, zlasti na pomanjkanje denarja za materialne stroške, je lani vse od pomladi opozarjal tudi takratni direktor zavoda Jošt Jakša. A je v novi službi na kmetijskem ministrstvu in na novem direktorskem položaju nanje očitno pozabil, saj je prepričan, da ZGS državo izsiljuje s tem, ko je ustavil terensko delo. Spomnimo, kaj je Jakša za Dnevnik povedal lani, ko je ZGS sam vodil in mu je Janševa vlada odvzela 2,6 milijona evrov. »Zavod je v letu 2011 za materialne stroške javne gozdarske službe iz proračuna prejel 2,4 milijona evrov, kar je 12 odstotkov vseh odhodkov. Za službene prevoze je bilo v letu 2011 porabljenih 44 odstotkov vseh materialnih stroškov ali okoli 1,1 milijona evrov. Zaradi že izvedenih varčevalnih ukrepov v preteklih letih je bilo v letu 2011 za službene prevoze nominalno namenjenih 40 odstotkov manj denarja, kot bi bilo nujno potrebno za nemoteno delo. Razpoložljiva sredstva bi ob trenutni ceni bencina zadostovala za 1,5 milijona kilometrov, kar bi pomenilo v primerjavi z letom 2011 fizično znižanje kilometrov za 59 odstotkov. Glede na omenjeno zmanjševanje službenih prevozov v preteklih letih bi to pomenilo zgolj tretjino potreb, kar bi onemogočilo izvajanje javne gozdarske službe na terenu,« je aprila 2012 svaril Jakša. Revirni gozdar Niko Laznik in prvi sindikalist Zavoda za gozdove Slovenije je oktobra 2012 povedal: »Ker ni denarja, smo morali v zadnjem mesecu močno omejiti prevoze na teren. Če se nam bo masa za plače v letu 2013 res znižala za 12,5 odstotka in materialni stroški za dodatnih deset odstotkov, pa javne gozdarske službe ne bo več.«
To, da gozdarji te dni sedijo v pisarnah, namesto da bi delali v gozdu, očitno le ni presenečenje.
