Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor trdijo, da že iščejo rešitev zapleta, ki ga je povzročila odločitev, da bo ključno merilo tega, kdo mora v prihodnje plačati 220 evrov za letno vinjeto in kdo ne, višina vozila nad sprednjo osjo. Če je ta nad 1,3 metra, je avtomobil na podlagi vladnega sklepa o podražitvi cestnin definiran kot kombinirano vozilo.
»Definicija za kombinirana vozila velja po vsej Evropi,« je po četrtkovi seji vlade poudaril minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Omenjena višina in nosilnost sta po njegovih besedah tisto, kar definira, kaj je kombinirano vozilo in kaj ne. »Teh famoznih 1,3 metra je nekaj, kar je standard, ki ga je definirala prometna stroka. To je nekaj, kar je v Sloveniji definirano že kar nekaj časa, tudi v Evropi. Vse okoliške države to uporabljajo,« je trdil.
Kaj je kombinirano vozilo
Že tukaj se ministrove trditve znajdejo na trhlih temeljih. Tovrstna enotna definicija, na katero se sklicuje Omerzel, namreč ne obstaja. Razredi vozil so urejeni v vsaki državi drugače. Na Hrvaškem v dražji razred sodijo vozila z 1,3 metra nad sprednjo osjo oziroma z 1,9 metra skupne višine. Francozi pa so to mejo postavili na dveh metrih. Razlog za takšen pristop je uporaba avtomatiziranih sistemov za klasifikacijo, ki merijo celotno višino vozil.
Pa tudi sicer je težko definirati, kaj je kombinirano vozilo. V Sloveniji so namreč takšni avtomobili večinoma uradno opisani kot lahka tovorna vozila. To potrjuje vpogled v prometno dovoljenje katerega izmed avtomobilov, ki jih utegne doleteti podražitev vožnje po slovenskih avtocestah. Za primer: v slovenskem prometnem dovoljenju mercedes-benza vita, ki je homologiran za pet potnikov in ima zadaj z zaščitno mrežo ločen še tovorni del, piše, da je to tovorno in ne kombinirano vozilo.
Zavajajoče je navajanje ministra Omerzela tudi, ko pravi, da bi uvedba nižjih cen vinjet za invalide in velike družine, ki so pogosto lastniki kombiniranih vozil, pomenila diskriminacijo za celotno Evropo, saj bi potem tudi tujci, ki bi spadali v ti dve skupini, lahko zahtevali nižjo ceno vinjete. Že zgolj pogled čez meje naše dežele dokazuje, da minister ne ve, o čem govori, ali pa namerno zavaja javnost. Naša severna soseda je že davnega leta 1998 uvedla brezplačno vinjeto za invalide, in sicer za vse avstrijske državljane pa tudi za tujce, ki bivajo v Avstriji. Ob predložitvi ustrezne dokumentacije jo dobijo pri deželnih službah zveznega socialnega urada za invalide. Na Hrvaškem pa imajo državljani od leta 2006 pravico do brezplačne uporabe avtocestnega omrežja. Te ugodnosti je deležen vsak državljan Hrvaške, ki ima potrjeno najmanj 80-odstotno invalidnost ali pa ima najmanj 60-odstotno nezmožnost uporabe nog. Podobno imajo uporabo avtocest za invalide urejeno tudi v številnih drugih evropskih državah, med drugimi na Slovaškem.
Zanimalo nas je, kako minister komentira dejstvo, da pozna veliko evropskih držav brezplačno vinjeto za invalide. Ali po njegovem te države ravnajo diskriminatorno?
Zmotni argumenti ministrstva
»Res je, da ima Avstrija uvedeno oprostitev plačila cestnine (brezplačne vinjete) za invalide, vendar gre za korektiv njihove nacionalne socialne politike, saj so tovrstne ugodnosti deležni samo njihovi državljani,« so nam odgovorili z ministrstva. »Gre torej za ukrep socialne politike, ki ga lahko država nudi samo svojim državljanom, zato se tudi v Avstriji pravica do brezplačne vinjete ne uveljavlja pri njihovem avtocestnem upravljalcu, temveč lahko invalidne osebe uveljavljajo to svojo pravico pri deželnih službah zveznega socialnega urada za invalide.« Naj na tem mestu opozorimo bralce, da zapisano v odgovoru ministrstva ne drži. Na spletni strani upravljavca avstrijskih avtocest Asfinag je nedvoumno zapisano, da so do brezplačne vinjete opravičeni tudi tujci in ne zgolj avstrijski državljani.
»Če bi uvedli oprostitev plačila cestnine za invalide, bi to pomenilo, da bi morali takšen privilegij zagotavljati ne samo državljanom Slovenije, temveč tudi tujim uporabnikom, pri čemer bi se pojavil zaplet načina izkazovanja in dokazovanja invalidnosti, saj je urejanje področja invalidnosti v pristojnosti nacionalne zakonodaje vsake države članice EU,« pri svojem stališču vztrajajo na ministrstvu. »Če bi uvedli oprostitev plačila cestnine samo za invalide, ki so državljani Slovenije, bi bil takšen ukrep diskriminatoren do tujih uporabnikov, kar pomeni, da bi neposredno in zavestno kršili zakonodajo EU.«
Sicer pa ministrstvo za infrastrukturo in prostor skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve išče rešitve, ki bi velikim družinam ter invalidom omogočile dodatne olajšave oziroma povečanje že obstoječih olajšav. Pri tem pa ni nujno, da bodo morebitne rešitve izhajale s področja cestninjenja, so še sporočili.