Bratuškova, ki je izpostavila boj proti sivi ekonomiji kot enega izmed prioritetnih projektov vlade, je omenila, da je že pripravljen "obsežen dokument o obvladovanju sive ekonomije, ki zajema več ministrstev in se bo dopolnjeval z novimi potrebnimi ukrepi". Ukrepi bodo urejali delo na črno, uvedbo odškodnin za t.i. črne gradnje, uvedel se bo poostren nadzor nad delom, tržni inšpektorat pa bo še naprej poostreno nadzoroval izdajanje računov.

Kot je ob tem spomnila premierka, so že s prvim julijem uvedli obvezen program, ki onemogoča brisanje računov. "Prvi podatki, ki so nam na voljo, so vzpodbudni, ampak treba je počakati do novembra, ko bodo tudi tisti, ki trimesečno oddajajo svoje napovedi, te oddali in takrat bomo lahko tudi javnost seznanili s temi prvimi rezultati," je pojasnila.

Ob tem je poudarila, da "se nikakor ne bojimo ali upiramo uvedbi pravih davčnih blagajn", vendar želijo pred tem dobiti vpogled v omenjene rezultate. "Če rezultati ne bodo takšni, kot smo jih pričakovali, absolutno gremo, in to takoj, v uvedbo davčnih blagajn," je poudarila.

»Če nekdo ne zna povedati, od kje je dobil, hkrati pa zna to zelo dobro porabiti, bo država vzela, kar je njenega«

Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o davčnem postopku, s katero namerava po besedah premierke stopiti na prste tistim, ki ne znajo dokazati izvora premoženja. Gre za naslednji korak v boju proti sivi ekonomiji in v prihodnje namerava vlada predlagati še več podobnih rešitev, je povedala.

Bratuškova je na novinarski konferenci po seji vlade povedala, da se bo z novelo zakona o davčnem postopku spremenila ureditev odmere davka od nenapovedanih dohodkov. Obdobje, v katerem sme davčni organ uvesti postopek za odmero davka od nenapovedanih dohodkov, se bo namreč podaljšalo s petih na deset let.

Kot zelo pomembno pa je izpostavila določbo, po kateri se bo razlika ugotovljenih neprijavljenih dohodkov obdavčila s 70 odstotki in zanjo ne bodo veljale običajne davčne stopnje.

"Če nekdo ne zna povedati, od kje je dobil, hkrati pa zna to zelo dobro porabiti, bo država vzela, kar je njenega," je komentirala premierka. Ob tem je zagotovila, da misli vlada zelo resno z ukrepanjem zoper sivo ekonomijo. Vlada bo imela tudi v prihodnje pogosto na dnevnem redu zakone iz različnih resorje, ki bodo pomagali v boju proti sivi ekonomiji.

Bratuškova prepričana, da bodo interventni zakon v zdravstvu uskladili do torka

Premierka Alenka Bratušek je po seji vlade, na kateri so z dnevnega reda umaknili interventni zakon v zdravstvu, izrazila prepričanje, da bo besedilo zakona usklajeno do torka, vlada pa bi ga lahko obravnavala prihodnji četrtek. Kot pravi, je treba najti rešitev za preverjanje, ali si samostojni podjetniki upravičeno izplačujejo minimalno plačo.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki mu nasprotuje koalicijska DL, so z dnevnega reda današnje seje po besedah Bratuškove umaknili na predlog ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Kot je napovedala, se bodo v ponedeljek oziroma torek še enkrat sestali predsedniki koalicijskih strank in tistih ljudi iz strank, ki se ukvarjajo z zdravstvom, ter se dogovorili o zakonu. "Je pa daleč od tega, da so stvari tako zelo odprte kot sem lahko včeraj brala oziroma poslušala v medijih," je dejala premierka.

Zapletlo se je pri višini prispevne stopnje

Kot je pojasnila, se je zapletlo pri višini prispevne stopnje za samostojne podjetnike, ki naj bi se po predlogu zvišala s 105 na 133 evrov za tiste, ki si izplačujejo minimalno plačo. Tako sedaj iščejo rešitev, kako preveriti, ali si ti samostojni podjetniki res upravičeno izplačujejo minimalno plačo, saj poleg plače lahko uporabljajo tudi druga sredstva, ki jih dobijo na račun, zaradi česar lahko prihaja do velikih izkoriščanj. "In to je vse, ni tako velikih razhajanj," je poudarila Bratuškova, ki je prepričana, da bo besedilo zakona do torka usklajeno.

Ob tem je dejala tudi, da ne ve, da bi Gantar obstoj v vladi pogojeval s sprejemom interventnega zakona. Prav tako je pojasnila, da interventni zakon pomeni šele začetek sprememb v zdravstvu, saj pripravljajo prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter zakona o zdravstveni dejavnosti.

Da bodo predsedniki koalicijskih strank do prihodnjega četrtka glede omenjenega zakona skušali najti kompromis, je že pred sejo vlade v izjavi za medije pojasnil minister Gantar. Ob tem pa je poudaril, da je prihodnji četrtek skrajni rok, saj je zakon neizogiben.

Država ima dovolj denarja, da letos izpolni vse svoje obveznosti

Bratuškova je zadovoljna je s stabilizacijo razmer v državi in koalicijskim dogovorom o spremembah proračuna za prihodnje leto. Kot pravi, ima Slovenija dovolj denarja, da letos izpolni vse svoje obveznosti.

Bratuškova je na novinarski konferenci spomnila, da je bilo stanje pred prevzemom vodenja vlade slabo, nezadovoljstvo ljudi pa ogromno. "V tej polovici leta smo uspeli stabilizirati oz. normalizirati razmere v državi, pogovarjamo se o spremembah, ki jih je treba sprejeti," je dejala. Zaveda se, da bodo spremembe zelo težko uskladili z vsemi deležniki, se pa trudijo ukrepe sprejemati v dogovoru in konsenzu.

Špekulacije o prošnji za pomoč iz ESM niso potrebne

Vlada se z Banko Slovenije pogovarja tudi o možnosti, da bodo rezultati stresnih testov bank slabši, kot se pričakuje. A gre le za pogovore in špekulacije, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM, niso potrebne, je danes še zagotovila predsednica vlade.

Vlada za zdaj za dokapitalizacijo bank, ki so potrebne sanacije, načrtuje 1,2 milijarde evrov. Ali bo ta znesek zadoščal, bodo pokazali rezultati stresnih testov, a večina poznavalcev tako iz političnih kot iz bančnih krogov se po pisanju časnika Večer strinja, da je znesek veliko prenizek.

Po Večerovih virih naj bi bilo za sanacijo bank potrebnih vsaj pet milijard evrov in ker država tega denarja nima, večjega zanimanja investitorjev pa ni, naj bi bila prošnja za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM vse bolj neizogiben in realen scenarij. "Ne poznam teh špekulacij," je na novinarski konferenci po seji vlade dejala Bratuškova.

Vlada ne razpolaga z nobenimi svojimi številkami. Vse številke, ki so bile vključene v program stabilnosti in v proračun, temeljijo na ocenah Banke Slovenije, je pojasnila premierka. Šele ko bodo stresni testi končani - to se pričakuje oktobra - se bodo skupaj morali odločiti, kako naprej, je dejala.

Pri Medji je najprej treba ugotoviti, za kaj gre

Na vprašanje, ali predsednik uprave NLB Janko Medja po petkovi kriminalistični preiskavi, v kateri so preiskovali domnevno zlorabo notranjih informacij pri kupovanju delnic Mercatorja, ko je bil zaposlen v Unicredit banki Slovenije, še uživa njeno zaupanje, je dejala, da je treba najprej ugotoviti, za kaj gre. Spomnila je na sobotno sejo nadzornega sveta NLB, na kateri so nadzorniki sklenili, da tako Medja kot predsednik nadzornega sveta France Arhar imata njihovo zaupanje. "Mislim, da sem zadnja, ki se v tem trenutku lahko opredeljujem kakorkoli drugače," je dejala.