Inšpekcije zaostrile nadzor nad sivo ekonomijo, napredek ni izostal

Davčna uprava

Delo Dursa sta v letu 2013 zaznamovala tudi uvedba virtualnih davčnih blagajn, davčni inšpektorji pa so zadovoljni, da vlada za prihodnje leto načrtuje nadgradnjo oz. razširitev na vse zavezance, ki poslujejo z gotovino. Durs je sicer letos prešel na akcijski način dela.

Julija so tako inšpektorji začeli aktivnosti poostrenega nadzora nad gotovinskim poslovanjem ter preventivnimi aktivnostmi informiranja in zbiranja informacij, pri čemer so jim ob rami stali tudi predstavniki mobilnih enot Carinske uprave RS (Curs).

Od začetka julija je bilo v poostrenem nadzoru nad gotovinskim poslovanjem po navedbah Tjaše Naraločnik iz Dursa izvedenih 20.491 aktivnosti, in sicer 14.038 preventivnih obiskov davčnih zavezancev z intenzivnim informiranjem in zbiranjem obvestil s strani carinskih mobilnih enot, 3733 davčnih nadzorov v obliki fotografiranja računov, nadzora blagajniškega poslovanja in nadzora nad izdajanjem računov ter 2720 trošarinskih in davčno okoljskih kontrol.

"Vse aktivnosti carinske in davčne uprave so usmerjene v en sam cilj, in sicer povečanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. To pa se že odraža tudi v naših prvih ugotovitvah, saj na terenu zaznavamo manj kršitev," je pojasnila Naraločnikova.

Durs je tako v novembru zaključenih nadzorih cvetličarjev in svečarjev nepravilnosti ugotovil le v šestih odstotkih vseh pregledov, kar je občutno manj kot v preteklih letih, ko je bil ta delež 40-odstoten. Podobno je bilo pri poostrenem nadziranju dejavnosti vulkanizerjev, kjer so nepravilnosti lani zabeležili v 50 odstotkih vseh nadzorov, letos pa le še v 13 odstotkih.

Poleg tega, tako Naraločnikova, zaznavajo višje število samoprijav na vseh področjih nadzora. "Posebej je treba izpostaviti, da zaznavamo tudi vse večje zavedanje potrošnikov o posledicah neizpolnjevanja davčnih obveznosti," je pojasnila in dodala, da so letos prejeli kar 100 odstotkov več prijav kot v enakem obdobju lani.

Tudi analiza neto učinkov davka na dodano vrednost pri poslovanju z gotovino kaže na občutno povečanje prijavljenih prihodkov nekaterih dejavnosti, kot so na primer dejavnost restavracij in gostiln, strežba pijač, okrepčevalnice, slaščičarne, pekarne in podobno, je naštela.

Tržni inšpektorat

V iztekajočem se letu je bil dejaven tudi tržni inšpektorat. Kot je za STA pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, so tržni inšpektorji do 3. decembra opravili 2171 pregledov in ugotovili 266 kršitev. Plačilni nalog so izdali v 170 primerih, prekrškovno odločbo v 40 primerih, opomin v štirih primerih, opozorilo pa v 52 primerih.

Na tržnem inšpektoratu, ki bdi nad delom na črno - pa tudi na inšpektoratu za delo, ki nadzoruje zaposlovanje na črno - so sicer predvsem v pričakovanju sprejema novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je vlada v DZ poslala pred kratkim.

Po uveljavitvi sprememb, pričakovanih v aprilu prihodnje leto, se bodo globe za kršitelje zvišale, nadzor nad delom na črno na terenu pa bo šel tudi v pristojnost Cursa.

Po besedah Grlićeve so letos glede na gospodarsko in socialno stanje v državi še poostrili nadzor nad delom na črno, tako da so do vključno 20. decembra na podlagi trenutno veljavnega zakona opravili že 7117 pregledov, potem ko so jih v celotnem lanskem letu 6058.

Zavezancem so letos izdali 532 odločb (v celotnem lanskem letu 519), s katerimi so delo na črno prepovedali, izrekli 207 opominov (202) in 624 glob (585) ter vložili 19 obdolžilnih predlogov (18).

Najbolj pereč problem, tako glavna tržna inšpektorica, so t. i. šušmarji, ki delo opravljajo brez vseh listin. Pri njih je bilo letos do vključno 20. decembra opravljenih 3271 pregledov (v celotnem lanskem letu 2786), izdanih 375 upravnih odločb (389), in 37 opominov (za lani ni podatka), izrečenih 481 glob (474) ter vloženih osem obdložilnih predlogov (10).

Tržni inšpektorat je do 26. novembra zaradi kršitev obstoječega zakona o delu na črno izdal za 228.000 evrov glob, samo šušmarjem za 123.000 evrov. Grlićeva je pri tem posebej izpostavila, da je kazen za šušmarja trenutno le 208,65 evra in ima namesto odvračilnega ravno nasproten učinek - marsikomu naj bi se namreč bolj splačalo delati na črno kot uradno.

Inšpektorat za delo

Inšpektorat za delo je medtem letos ugotovil že 752 kršitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, medtem ko jih je v celotnem letu 2012 zaznal 670. Gre za približno 7,8 odstotka vseh ugotovljenih kršitev s področja delovnih razmerij, je pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Pristavila je, da je bilo največ kršitev, povezanih z zaposlovanjem na črno, na področju gostinstva, gradbeništva, trgovine in prometa.

Po njenih besedah se jih je večina, in sicer 560, nanašala na primere, ko delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oz. ustrezne pogodbe civilnega prava ter delavca ni prijavil v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. V 66 primerih je bila ugotovljena kršitev, ko je delodajalec zaposlil tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.

Ob tem so inšpektorji ugotovili tudi 34 kršitev, ko je delodajalec omogočil delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice oz. omogočil, da to napotnico uporabi druga oseba. V 18 primerih je bilo ugotovljeno, da je delodajalec nezakonito zaposlil državljana tretje države.

V zvezi z določbo, skladno s katero se za zaposlovanje na črno šteje tudi, če posameznik v svojem imenu in na svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno, so inšpektorji ugotovili 51 kršitev. Ostalih kršitev so ugotovili manj, je naštela Trčkova.

Ob tem je izrazila zadovoljstvo, ker je DZ pred kratkim sprejel zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki določa, da bo moral biti delavec v zavarovanje po novem prijavljen že ob nastopu delovnega razmerja. Nekateri delodajalci so se namreč zdaj ob obisku inšpektorja izgovarjali, da so delavci šele začeli z delom in so nezakonito stanje sanirali z zavarovanjem "za nazaj".

Inšpektorat se lahko veseli tudi sprejema zakona o inšpekciji dela, prav tako predvidenega za pomlad. Ta med drugim uvaja institut strokovnega pomočnika, ki naj bi razbremenil inšpektorja administrativnih nalog.

Pomemben tudi premik v miselnosti

Vse inšpekcijske službe sicer poudarjajo, da je poleg zakonov in nadzora nujen tudi premik v miselnosti državljanov, tako da se bodo zavzemali za dvig davčne kulture na višjo raven in bodo pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti postavili visoko na vrednostno lestvico vrednot.