Memorandum o LB je danes ratificirala tudi hrvaška vlada, državi pa si morata zdaj izmenjati ratifikacijske listine. Kot je povedal Logar, začne memorandum veljati s prejetjem zadnjega obvestila o tem s strani obeh držav.

Za izvajanje memoranduma, ki bo objavljen v uradnem listu, bosta skrbela zunanje ministrstvo in ministrstvo za finance v sodelovanju z visokim predstavnikom za nasledstvo.

Kot je že ob sklenitvi memoranduma povedal slovenski premier Janez Janša, bo slovenska vlada zakon o ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe takoj poslala v proceduro v DZ, ki bo postopek ratifikacije začel, "a ga ne bo dokončal, dokler s hrvaške strani preko diplomatskih poti ne dobimo listin o ratifikaciji memoranduma".

Kot je tedaj še dejal Janša, ki opravlja tekoče posle, je z Zagrebom dogovorjeno, da se izmenjava ratifikacijskih listin opravi v nekaj dneh.

V memorandumu o LB sta se državi zavezali, da bosta v okviru določil iz nasledstvenega sporazuma čim prej našli celovito rešitev tega vprašanja. Do končne rešitve bo Zagreb zagotovil mirovanje vseh sodnih postopkov, ki potekajo glede prenesenih vlog v imenu in za račun Hrvaške na hrvaških sodiščih, kot tudi, da ne bodo sproženi novi.

Slovenska vlada pa se je v memorandumu zavezala, da bo nemudoma v državnem zboru sprožila postopek za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, s ciljem, da se ratifikacija izvede čim prej. Kot je ocenil Janša, bi DZ ratifikacijo glede na stališča vseh parlamentarnih strank lahko dokončal še ta mesec.

Novi list: Izsiljuj me po evropsko

Hrvaška je na koncu tudi v sporu glede Ljubljanske banke morala "evropsko" popustiti in kupiti lasten vstop v Evropsko unijo, danes piše Novi list. Pojasnjuje, da je pustila več sto milijonov deviznih prihrankov LB v sukcesijskem vodnjaku, iz katerega jih ne bodo uspeli kmalu potegniti na plano.

Reški časnik navaja, da bo Slovenija skušala svoj model, ki ga je uspešno preizkusila na Hrvaški, izkoristiti kot precedenčen tudi za vse ostale balkanske države, s katerimi ima isti problem, predvsem na Srbiji in BiH, ko bodo te države nekega dne želele vstopiti v EU.

"Vse države, s katerimi je poslovala LB, bodo morale sprejeti 'kompromis', kot je to morala storiti Hrvaška," ocenjuje. Dodaja, da takšen način reševanja sporov kot model za celotno regijo vidijo tudi v EU.

Kot pojasnjuje, "model" temelji na izsiljevanju in zlorabi članstva v EU. Gre za pritisk na tiste, ki si želijo članstva v EU, da sprejmejo aranžmaje, ki jih, če jih ne bi izsiljevali, zagotovo ne bi sprejeli.

Hrvaška bo čez 110 dni končno vstopila v EU in se bo morala obnašati po evropskih pravilih igre. Ali se bo prilagajala "evropskemu" modelu reševanja sporov, čeprav je v parlamentu sprejela deklaracijo, da ne bo izsiljevala svojih južnih sosed zaradi dvostranskih vprašanj, se sprašuje komentator.

Izpostavlja, da ne bo presenečenje, če bodo prihodnje hrvaške vlade pozabile na saborsko deklaracijo in bodo "največjo žrtev brutalnega izsiljevanja na poti v EU" preoblikovale v "rablja".

"Tako bo Hrvaška samo dokazala, da se je dobro naučila lekcijo ter da se je naučila obnašati po evropsko. Enako, kot so se Slovenci do nas obnašali evropsko. Ali Italijani do Avstrijcev. Ali Avstrijci do Čehov ...," sklene komentator.