Osebe, ki niso zaposlene ali samozaposlene in ki delajo na podlagi avtorskih in drugih pogodb (izjeme so upokojenci in tisti, ki opravljajo študentsko delo), bodo morale po novem pokojninskem zakonu od 1. januarja 2014 plačevati 15,5-odstotni prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Njihov neto dohodek se bo na ta način po ocenah finančnega ministrstva v povprečju znižal za okoli 14 odstotkov.
Položaj teh oseb, med katerimi je največ honorarnih novinarjev in kulturnikov, naj bi nekoliko popravile spremembe zakona o dohodnini, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, in določajo, da bodo lahko poleg normiranih oziroma dejanskih stroškov uveljavljali tudi zmanjšanje davčne osnove od socialnih prispevkov. Njihova davčna obveznost se bo tako po izračunih ministrstva za finance znižala za okoli 28 odstotkov.
Dohodnino je moralo plačati le dobrih 4000 honorarcev
Problem je v tem, da je med prejemniki dohodkov iz avtorskih pogodb le manjšina takšnih, ki morajo dohodnino sploh plačati. Iz kontrolnih podatkov za odmero dohodnine za leto 2011 je imelo dohodke samo iz avtorskih in drugih pogodb nekaj manj kot 20.000 zavezancev. Skupaj so prejeli okoli 50 milijonov evrov, kar pomeni, da je v povprečju letni dohodek posameznika znašal približno 2500 evrov. Po podatkih finančnega ministrstva so bili prejemki pri kar 80 odstotkih omenjenih oseb nižji od olajšav, zato dohodnine niso plačevali, preostalih nekaj več kot 4000 oseb pa je skupno prejelo 31 milijonov evrov ali v povprečju 7400 evrov na osebo. Več kot 80 odstotkov teh zavezancev je bilo razvrščenih v prvi, 16-odstotni dohodninski razred, 13 odstotkov v drugi razred, ki je obdavčen s 27 odstotki, in le pet odstotkov v tretji, 41-odstotni davčni razred. Trenutno so sicer v tretjem razredu prejemki, ki so višji od 2374 evrov bruto oziroma 1456 evrov neto, pred letošnjo spremembo dohodninske lestvice pa je bil prag pri 2023 evrov bruto oziroma 1295 evrov neto.
Naj spomnimo, da je do sprememb na področju avtorskih in podjemnih pogodb prišlo že z začetkom tega leta. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je namreč uvedel obveznost plačevanja prispevka za invalidsko zavarovanje tudi od avtorskih in podjemnih pogodb, obenem pa je višino prispevka povišal s 6 na 8,85 odstotka. Ker mora omenjeni prispevek plačati naročnik avtorskega dela ali podjemne pogodbe, so se seveda stroški delodajalca zvišali. Ob na primer neto prejemku v višini 775 evrov se je namreč bruto prejemek s prejšnjih 1000 evrov zvišal na 1089 evrov. Po drugi strani pa nekdo, ki je prej od avtorske pogodbe v višini 1000 evrov bruto prejel 775 evrov neto, zdaj ob enakem bruto znesku dobi samo 712 evrov.
Široko soglasje
Kljub dodatni davčni obremenitvi se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nad ukrepom ne pritožujejo. »Vse prevečkrat smo bili priče 'izigravanjem' posameznikov, ki so se prek avtorskih pogodb izogibali plačevanju socialnih prispevkov na račun zaposlenih, ki svojih dohodkov ne morejo 'skriti'. Ob tem pa so bili upravičeni do enakega obsega pravic,« pravi Andreja Poje iz ZSSS.
Čeprav je obdavčitev avtorskih honorarjev sprejela Janševa vlada, pa se z njo strinjajo tudi v SD. »Vse politične stranke smo se strinjale, da je šlo pri avtorskih pogodbah za dumping, ki je cenovno konkuriral pogodbam o zaposlitvi,« je dejala Andreja Črnak Meglič iz SD. V poslanski skupini PS pravijo, da dokončnega dogovora v koaliciji še ni, bo pa sprejet do konca tega tedna. Na finančnem ministrstvu sicer ocenjujejo, da se bodo zaradi sprememb prihodki državnega proračuna zmanjšali za okoli 0,8 milijona evrov.