Na GZS so v sporočilu za javnost spomnili, da so v zadnjih mesecih v okviru Agende 46+ in tudi zunaj nje odprli številne aktualne teme in oblikovali konkretne predloge za izboljšanje gospodarskih razmer v državi, razbremenitev gospodarstva, povečanje konkurenčnosti Slovenije in posledično izboljšanje socialnih razmer v prihodnosti.
GZS je na podlagi razprave na vrhu slovenskega gospodarstva konec lanskega novembra pripravila nabor 46 ukrepov v obliki omenjene Agende 46+. Ti ukrepi bi po njenih ocenah med drugim prinesli 30.000 novih delovnih mest, ohranili 10.000 delovnih mest, zagnali 4,3 milijarde evrov investicij in razbremenil gospodarstvo za 2,54 milijarde evrov.
»Predlagane ukrepe nujno potrebujemo«
Zato v zbornici pristojne institucije, še posebej vlado, pozivajo, naj kljub politični krizi čim prej potrdijo predloge GZS. "Verjamemo, da zdajšnja vladna kriza ne bo prekinila izvedbe ukrepov, ne glede na to, kakšna vlada bo v bližnji prihodnosti vodila državo, saj predlagane ukrepe nujno potrebujemo," so poudarili.
Med ukrepi in pobudami, ki so jih v zadnjem času sprožili na zbornici, so med drugim izpostavili odločno nasprotovanje napovedanemu zvišanju trošarin na energente in cenovnem šoku ob dvigu prispevka za obnovljive vire energije pri plačilu elektrike, zahteve za trajnostno sožitje gospodarstva in varstva narave v okviru širitve Nature 2000, predlog za hitrejše arbitražno reševanje gospodarskih sporov kot alternativo dolgotrajnim sodnim postopkom, še posebej na področju pogodb med javnimi naročniki, izvajalci in podizvajalci v gradbenem sektorju.
Poleg tega so spomnili na primer še na konkretne zakonodajne predloge za izboljšanje kritičnih razmer v gradbeništvu in za zagotovitev kakovosti gradbenih del, po vzoru avstrijske in nemške ureditve, na predloge konkretnih sprememb insolvenčne zakonodaje, analizo pomanjkljivosti slovenskega vizumskega sistema in predloge rešitev za njihovo odpravo ter na predloge konkretnih sprememb nove obrtne zakonodaje, da bi odpravili nepotrebne ovire za podjetnike, obrtnike, mikro in mala podjetja.
Pripravili bodo seznam investicijskih projektov
V preostanku januarja in v februarju bodo v okviru Agende 46+ prednostne naloge zbornice med drugim še priprava seznama investicijskih projektov, ki naj bi bili podlaga za razvojni zagon slovenskega gospodarstva, skupaj s popisom ovir za njihovo uresničitev ter rešitev za odpravo teh preprek in izboljšanje komunikacijskega sistema za odpravo administrativnih in drugih ovir, s katerimi se soočajo podjetja.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je minuli teden ocenil, da bi se v primeru daljše politične krize priprava načrtovanih ukrepov za pomoč gospodarstvu upočasnila, če ne celo zastala. SLS bi bila v takem primeru odprta za iskanje čim širšega soglasja med parlamentarnimi strankami, da bi se nekatere ukrepe le sprejelo in tako zmanjšalo škodo.
Prav gospodarsko ministrstvo je z zbornico v minulih tednih usklajevalo ukrepe na podlagi predlogov GZS.
GZS: Dvig minimalne plače znižuje stroškovno konkurenčnost gospodarstva
Dvig minimalne plače, ki bo z januarjem višja za 2,7 odstotka, povečuje uravnilovko med zaposlenimi v slovenskem gospodarstvu in močno znižuje njegovo stroškovno konkurenčnost, je danes opozorila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). "Hkrati zmanjšuje tudi motivacijo vseh tistih zaposlenih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost," so zapisali.
Na GZS so spomnili, da se bo slovenski bruto domači proizvod po vseh napovedih tudi letos zmanjšal. "V zadnjem četrtletju leta 2012 in januarju letošnjega leta se je število brezposelnih izrazito povečalo in preseglo 124.000. Prostih delovnih mest je vsak teden manj," so opozorili.
Sporočilo, ki ga vlada daje z dvigom minimalne plače, je sicer res urejeno zakonsko in je posledica rasti življenjskih stroškov, priznavajo na GZS, a dodajajo, da je kljub temu zaskrbljujoče. Menijo, da so plače delovno aktivnega prebivalstva v preozkem razponu.
"Slovenija je vseskozi v evropskem vrhu glede na razmerje med minimalno in povprečno plačo, ki trenutno znaša že 1:2," so zapisali. Zahteve sindikatov po dvigu osnovnih plač in njihove grožnje s stavkami so po mnenju GZS zelo neodgovorne, pričakovanja pa povsem nerealna.
GZS: Sindikati naj prekličejo stavki
"Zato ponovno apeliramo na sindikate, da prekličejo napovedani stavki, še posebej na sindikat SKEI, da umakne stavkovne zahteve in rešitev najde za pogajalsko mizo," so zapisali v GZS.
Ob tem so opozorili, da so se v letih od 2008 do 2011 v kovinski industriji, elektroindustriji in industriji kovinskih materialov, ki jih pokriva sindikat SKEI, plače na zaposlenega dvigovale sorazmerno z rastjo produktivnosti. "Ta je rasla z višanjem prodaje in dodane vrednosti, a tudi na račun močnega znižanja števila delovnih mest," so zapisali.
Minister za delo Andrej Vizjak je na seji Ekonomsko-socialnega sveta zaradi slabega gospodarskega položaja v petek predlagal spremembo zakona o minimalni plači, tako da se ta letos ne bi uskladila z rastjo cen življenjskih potrebščin. Delodajalci so ta predlog podprli, sindikati pa so ga ostro zavrnili. Minimalna plača bo skladno z zakonom z januarjem tako višja za 2,7 odstotka in bo znašala 783,66 evra.
GZS ne pristaja na dvigovanje plač, ki je posledica zakonskega avtomatizma, pa tudi ne na tisto, ki nima osnove v rasti produktivnosti. "Zato smo na seji ESS tudi predlagali spremembo zakona o minimalni plači, in sicer, da se tudi rast minimalne plače uskladi s tekočimi gospodarskimi gibanji," so še spomnili.
