Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki naj bi tako kmalu pristal na obravnavi na vladi. Pod predlogom je podpisan minister Gregor Virant, gre pa za pravo malo revolucijo v sistemu financiranja občin, ki, na splošno povedano, jemlje podeželju in daje mestom, hkrati pa vsem občinam jemlje skupno sto milijonov evrov na račun manjšega deleža od pobrane dohodnine in manjšega sofinanciranja skupnih občinskih uprav. Občine se financirajo po zapleteni enačbi primerne porabe tako, da država več primakne manj razvitim občinam z bolj razpršenim prebivalstvom. V izračunu tako imenovane primerne porabe se namreč upoštevajo različni dejavniki od števila cest, ki jih mora občina vzdrževati, do števila starostnikov in podobno. Viri občinskih proračunov so sicer pobrani davki od nepremičnin, občinske takse in z zakonom določen delež dohodnine. Vse to pa naj bi nov zakon o financiranju močno spremenil.
Občinam za 86 milijonov manj dohodnine
Tako je predvideno, da bo država za občine namenila le še 50 in ne več 54 odstotkov pobrane dohodnine. S tem bo država na račun vseh občin prihranila 86 milijonov evrov na leto. Dodatnih 14 milijonov pa namerava država prihraniti z znižanjem sofinanciranja skupnih občinskih uprav s 50 na le še 30 odstotkov, kar pomeni precej nižjo »stimulacijo«, da bi se male občine vsaj na nekaterih področjih le združevale. Nekoliko ironično je, da ob napovedih ministra Viranta o krčenju števila občin z 212 na sto v spremembah zakona o financiranju občin predlaga, da se »nagrada« za morebitno združevanje občin zniža na polovico. V zakonu namreč obstaja določilo, da država v primeru združitve tri leta sofinancira šest odstotkov občinskih investicij, zdaj bi jih le še tri. No, resnici na ljubo, ta člen v praksi še nikoli ni bil uveljavljen, saj v Sloveniji še ni prišlo do združitve dveh ali več občin. Minister Virant v svojem predlogu občinam predlaga, naj »manko« od dohodnine nadomestijo z novim davkom na nepremičnine ter z neko povsem novo občinsko takso »za posebno rabo javnih površin v lasti občine«. Z drugimi besedami, kar bo država občinam vzela, naj župani poberejo prek davkov in taks od občanov.
Več občinam s »središčno funkcijo«
Vse župane, razen županov mestnih občin, pa bo zagotovo najbolj razburila sprememba določanja višine primerne porabe, od česar je potem odvisno tudi morebitno sofinanciranje tistih občin, ki same ne poberejo dovolj denarja, da bi to primerno porabo zagotavljal občinski proračun. »Predlagana sprememba 13. člena določa spremenjeno enačbo za izračun primerne porabe občine tako, da je zmanjšan pomen podatkov o raznolikosti območja in prebivalstva posamezne občine in povečan vpliv števila prebivalcev. Upoštevana je še ugotovitev, da z rastjo števila prebivalcev raste tudi delež tekočih odhodkov in tekočih transferjev, investicijski odhodki pa se zmanjšujejo. Posebej je to razmerje v škodo investicijskim odhodkom izraženo v proračunih mestnih občin in drugih občin, ki imajo središčno mestno funkcijo. Pri izračunu primerne porabe je torej bolj poudarjeno prebivalstvo občine,« je precej jasna obrazložitev sprememb zakona v prid mestnim občinam s »središčno funkcijo«.
Tipična občina, ki bo po novem prikrajšana, saj je velika po površini in majhna po prebivalstvu, je Kranjska Gora. »Zdaj, ko so se velike občine do vratu zadolžile, bodo nam, ki smo se obnašali racionalno, pobrali denar, da bodo financirali zavožene projekte v Ljubljani. Naj se grejo solit! Glede davka na nepremične pa je tako ali tako jasno, da nas bodo prisilili, da gremo v zasedbo praznih Celovških dvorov, naše hiše pa naj jim pustimo za njihove vikende!« je bil oster in jasen kranjskogorski župan Jure Žerjav.
Združenje in skupnost občin o spremembah neobveščena
Zanimivo je, da niti na Združenju slovenskih občin niti v Skupnosti občin Slovenije do včeraj o omenjenem vladnem gradivu niso vedeli prav ničesar. Oba predsednika smo šele mi seznanili s predvidenimi spremembami. Odziv je bil temu primerno pričakovan. »Neki sestanek na to temo naj bi imeli v petek, očitno pa so vse že pripravili, ne da bi se kakor koli posvetovali z nami. Spremembe so izrazito centralistično naravnane, moralo bi biti pa ravno nasprotno. Prav tako sem zgrožen nad tem, da občinam denar jemljejo, prav nič pa nam ne nižajo stroškov. Glede davka na nepremičnine je pa tako, da bo država pobrala, kar meni, da je njenega, občine pa naj se same po svoje brigamo, koliko in kako ga bomo pobrali. Lahko tudi več, lahko pa tudi manj. Cel paket teh sprememb neizpodbitno vodi v siromašenje občin, ki pa so še edini blažilec socialnih stisk prebivalstva,« je dejal predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar.
»Gre za Virantovo maslo«
Prav tako oster je bil tudi predsednik sorodnega Združenja slovenskih občin Robert Smrdelj: »Gre za Virantovo maslo in ne vem več, do kje bo segla njegova nenormalna aroganca, s katero se je kot notranji minister spravil nad občine. Vse, kar počne, je namenjeno centralizaciji in urbanizaciji Slovenije. Dejstvo je, da politično stavi na mestno okolje, in take poteze so tipični 'cukri' za morebitne njegove volilce. Že kar perverzno je, da nam reče, naj poberemo več davkov in taks, prav nič pa nam ne krči obveznosti in s tem stroškov občin. Kvaliteta Slovenije je v urejenem podeželju in to bi veljalo ohranjati in spodbujati, ne pa uničevati. Gre za zelo nepremišljene poteze.«