Kot vse kaže, je vse bližji dan, ko bo mariborska nadškofija ostala brez nekaterih nepremičnin. O zainteresiranosti graške škofije za nakup nekaterih »osrednjih cerkvenih nepremičnin« v Mariboru te dni poročajo avstrijski mediji. Po poročanju časnika Wirtschaftsblatt naj bi graška škofija nakup teh nepremičnih načrtovala skupaj z neimenovanim partnerjem, cilj nakupa pa je, da te nepremičnine ostanejo v rokah Katoliške cerkve in omogočijo nadaljevanje pastoralne dejavnosti. »Čakamo še na izid glasovanja upnikov,« je za omenjeni avstrijski časopis izjavil Beiglböck. Včeraj pa je katoliška tiskovna agencija Kathpress poročala, da si v Gradcu želijo zunajsodne poravnave z bankami upnicami, denar zanjo pa naj bi mariborska nadškofija zagotovila prav iz prodaje nepremičnin graški škofiji.
Za katere nepremičnine se zanimajo, je načeloma še odprto, vendar pa je Beiglböck omenil, da si »med drugim« predstavljajo nakup sedeža nadškofije, cerkve Svetega Alojzija in teološke fakultete.
Stečaj še ni izključen
Že konec januarja smo v Dnevniku poročali o tem, da se je mariborska nadškofija s prošnjo za pomoč obrnila na kolege v Gradcu. Direktor gospodarske uprave škofije Graz-Seckau mag. Herbert Beiglböck nam je tedaj povedal, da njihova škofija v imenu sosedske solidarnosti svetuje mariborski nadškofiji v gospodarskih vprašanjih in da skupaj z drugimi cerkvenimi partnerji razmišljajo o ustanovitvi sklada, ki bi lahko kupoval nepremičnine mariborske nadškofije. S tem naj bi »podprli bodoče delovanje mariborske nadškofije«. V mariborski nadškofiji so bili tedaj s pojasnili še bolj skopi. Potrdili so nam le, »da se pomoč škofije Graz-Seckau Nadškofiji Maribor, ki temelji na principu sosedske solidarnosti, nanaša na svetovanje v gospodarskih vprašanjih«. Kaj natančno naj bi to pomenilo, nismo mogli izvedeti.
Kupili bi tudi sedež mariborske nadškofije
Po naših informacijah je bolj verjetno, da jih poleg stavbe, v kateri je nadškofijski sedež, zanima nakup celotnega Andreanuma, v katerem domuje več cerkvenih ustanov, med njimi teološka fakulteta, stanuje pa tudi nekaj duhovnikov. Cerkev Svetega Alojzija je manjša cerkvica, ki stoji streljaj od stolnice. Njena izguba bi bila bolj simbolične narave, nadškofije ne bi gmotno prizadela, je slišati.
Prav veliko časa za razmisleke ni več, saj banke upnice že izgubljajo potrpljenje. Raiffeisen Bank Slovenija je že vložila tožbo in zahteva vračilo 7,5 milijona evrov. Prvi poravnalni narok v petek ni bil končan, tožniki in toženi se bodo na sodišču znova srečali 5. novembra. Če bo do poravnave prišlo, bo to pomenilo, da bodo na nadškofiji sami prodajali svoje nepremičnine, kar bo vsekakor ugodneje za mariborsko nadškofijo. A mogoče je vse, tudi stečaj, pravijo poznavalci. Graška škofija je bila sicer po naših informacijah le ena od mnogih evropskih škofij, na katere so se v Mariboru obrnili pri iskanju izhoda iz hudega finančnega položaja.