Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je spremembe in dopolnitve zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) naposled le poslalo v medresorsko usklajevanje. Pri pripravi sprememb je sodelovalo več kot 40 udeležencev iz različnih interesnih združenj in kolektivnih organizacij, medtem ko je ministrstvo na usklajevalnih sestankih med drugim zastopal tudi državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek Gašpar Gašpar Mišič, ki je po nekaterih informacijah zelo blizu interesom Sazasa. V septembru naj bi se usklajevanja nadaljevala tudi v dialogu z avtorji.
Večji nadzor imetnikov pravic nad delovanjem organizacij?
Na ministrstvu so zapisali, da so bili cilji predloga zakona med drugim ureditev delovanja kolektivnih organizacij tako, da bodo delovale pregledno in učinkovito, »torej da bodo pregledno in učinkovito zaračunavale in zbirale avtorske honorarje in nadomestila ter pregledno in po vnaprej določenih, vsem razumljivih pravilih delile zbrane avtorske honorarje in nadomestila med tiste imetnike pravic, katerih dela so bila dejansko uporabljena«. Hkrati se zavzemajo še za vzpostavitev večjega nadzora imetnikov pravic nad delovanjem kolektivnih organizacij in za jasnejšo določitev pristojnosti organa, ki izvaja nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij. »Kolektivne organizacije upravljajo sorazmerno veliko premoženje, ki pripada imetnikom pravic in ne pravni osebi – kolektivni organizaciji, zato je ključno, da ti lahko dobijo prav vse podatke,« so prepričani na ministrstvu.
Četudi avtorji sprememb zakona poudarjajo večjo transparentnost in bolj natančno definiranje posameznih obveznosti in pravic tako kolektivnih organizacij kot tudi uporabnikov, so številne rešitve po mnenju bivšega direktorja urada za intelektualno lastnino Jurija Žureja zelo načelne in jih zato v praksi še vedno ne bo mogoče izvajati. »To je zakon, ki je pisan na kožo bogatim kolektivnim organizacijam, ki se jim še vedno verjame, da bodo same od sebe delovale korektno in zakonito. Nerazumljivo oziroma dobesedno noro je, da ima urad kopico pristojnosti oziroma pravic, hkrati pa skoraj nobene dolžnosti. Povedano po domače, sam se odloča, kdaj želi kaj videti in kdaj želi zamižati na obe oči. Imamo torej uradnike, ki niso dolžni odreagirati na kršitve, kolektivne organizacije, ki jih nihče ustrezno ne nadzoruje, in posameznike, ki se praviloma ne morejo boriti proti bogatim združenjem. Klasika 'nove družbe',« je oster Žurej.
Zakon bistvenega problema v praksi ne rešuje
Pred kratkim smo v Dnevniku poročali, da frizerski (in drugi) saloni med drugim plačujejo nadomestila tudi Združenju avtorjev Slovenije, čeprav del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov, ki jih upravlja omenjeno združenje, ne uporabljajo. »Država dopušča, da lahko tovrstna združenja kjer koli in kadar koli pobirajo denar. Frizerski in kozmetični saloni smo enostavno žrtev manipulacij in izkoriščanja,« je takrat pojasnil lastnik enega izmed ljubljanskih frizerskih salonov.
Vendar pa spremenjeni ZASP bistvena problema – določitev pravičnejših tarif – v praksi ne rešuje. »Še vedno pričakujem, da bodo gostinci, pevski zbori in podobni uporabniki plačevali višjo ceno kot v Evropi in da mali uporabniki ne bodo imeli realne možnosti, da se temu uprejo,« je prepričan Žurej, ki je na svojem blogu v začetku tega leta izračunal, da Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije (Sazas) »pobere za javno predvajanje glasbe na državljana Republike Slovenije za 64 odstotkov in za glasbo v ozadju za 47 odstotkov več, kot je povprečje v Evropi«. Do takih podatkov je prišel na podlagi analize pobranih prihodkov 42 kolektivnih organizacij iz 41 držav, ki so primerljive s Sazasom.
V Sazasu izražajo zaskrbljenost
Zakon med drugim določa tudi možnost avtorjev, da prepovejo upravljanje svojih pravic v primerih obveznega kolektivnega upravljanja, česar zdaj ne morejo storiti. »To je predvsem želja neuveljavljenih avtorjev, ki želijo svoja dela brezplačno deliti z uporabniki. Poleg tega se avtorjem del omogoča individualno upravljanje svojih pravic. Tudi ta rešitev bo dodatno spodbudila ustvarjalnost še neuveljavljenih avtorjev glasbenih in pisanih del, ki bodo zdaj imeli več instrumentov za preboj med uveljavljene avtorje,« pojasnjujejo na ministrstvu.
»Uporabniki si želimo, da bi čim več denarja, ki se nakaže Sazasu, res šlo v roke mladih avtorjev. Uzakoni naj se določba, da morajo avtorji dobiti najmanj 90 odstotkov denarja, ki se plača Sazasu. Če danes avtorji dobijo 60 odstotkov, bi ta sprememba pomenila, da bi dobili polovico več. Ne razumem, zakaj tisti, ki zastopajo avtorje, nočejo, da bi se uzakonilo, da morajo avtorji dobiti 50 odstotkov več denarja,« se sprašuje izvršni direktor družbe Infonet media Leo Oblak, ki je kot predsednik gospodarskointeresnega združenja radiodifuznih medijev tudi sodeloval pri usklajevanjih spremenjenega ZASP. Ob tem opozarja, da v Sazasu istočasno nočejo povedati, koliko denarja nakažejo članom vodstva. »Transparentnost pomeni, da naj bodo honorarji in plače vodstva Sazasa javni. Če nekdo plačo pošteno zasluži, nima kaj skrivati. Njihov odgovor pa je, da nas, uporabnike, kam oni dajo denar, ne sme brigati. Moj odgovor pa je: če nekaj plačam nekomu, ki ima državno koncesijo, želim vedeti, ali je denar res šel za to, za kar je bil pobran,« še poudarja Oblak.
V Sazasu predlog zakona še preučujejo, ugotavljajo pa že, da ni v skladu z evropsko direktivo. »Izražamo zaskrbljenost, da se bo nivo avtorske pravice še zmanjšal,« so prepričani v Sazasu.
