Vlada je včeraj določila razrez odhodkov v državnih proračunih za leti 2014 in 2015. V skladu z zahtevami evropske komisije naj bi proračunski primanjkljaj prihodnje leto znašal največ tri odstotke BDP, v letu 2015 pa največ 2,5 odstotka BDP.
V internem gradivu, ki smo ga pridobili v uredništvu, je zapisano, da bo tako za leto 2014 kot tudi za leto 2015 največji možni obseg odhodkov znašal 9317,1 milijona evrov, kar je 314 milijonov evrov manj kot v rebalansu letošnjega proračuna. Največji delež sredstev bo namenjen servisiranju dolga. Odplačilo glavnic nas bo leta 2014 stalo kar 3,3 milijarde evrov, leta 2015 pa 1,6 milijarde evrov. Za plačilo obresti bo treba prihodnje leto nameniti 944 milijonov evrov, leta 2015 pa 922 milijonov evrov.
Prihodki naj bi prihodnje leto znašali okvirno 8,25 milijarde evrov, leta 2015 pa naj bi se zaradi pričakovane rahle rasti BDP nekoliko zvišali.
S proračunoma je zagotovo najmanj zadovoljen minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik. Čeprav bi nas lahko le gospodarstvo potegnilo iz krize, se bodo sredstva zanj v prihodnjem letu glede na letošnji rebalans zmanjšala za 95 milijonov evrov ali skoraj četrtino, leta 2015 pa še za dodatnih 56 milijonov evrov. V primerjavi z letošnjim rebalansom bo imelo gospodarsko ministrstvo čez dve leti na razpolago kar 37 odstotkov manj sredstev.
Močno se znižujejo tudi sredstva za izobraževanje in znanost, ki bo prihodnje leto ob 135 milijonov evrov, kar predstavlja 8 odstotkov letošnjega proračuna. Sredstva za kmetijstvo in okolje se prihodnje leto znižujejo za 68 milijonov evrov ali 9 odstotkov, leta 2015 pa glede na letošnji rebalans za 95 milijonov evrov oziroma 13 odstotkov. Enajst milijonov evrov manj, kolikor bo prihodnje leto prejelo Pličaničevo ministrstvo za pravosodje, sicer na videz ni tako veliko, vendar pa predstavlja glede na letos kar 16-odstotno znižanje. Podobno je pri ministrstvu za zunanje zadeve – Karl Erjavec bo prihodnje leto ob 10 milijonov evrov ali 13 odstotkov letošnjih sredstev.
Po drugi strani se za leto 2014 povečujejo sredstva finančnega ministrstva, in sicer za 144 milijonov evrov, 39 milijonov evrov več bo prejelo notranje ministrstvo Gregorja Viranta, dodatnih 15,5 milijona evrov pa bo pripadlo ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Da bo vlaganje v infrastrukturo in prostor očitno ključna prioriteta vlade, kaže porast sredstev za leto 2015. Minister Samo Omerzel bo namreč razpolagal s kar 97 milijoni evrov ali 14 odstotkov več sredstev kot letos.
Vlada računa na izdatna evropska sredstva
Na postavki integralnih, torej domačih sredstev je v prihodnjem letu predvidenih 7,861 milijarde evrov, v letu 2015 pa 7,953 milijarde evrov, preostalo milijardo in pol pa si je vlada po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Mateje Vraničar rezervirala za sredstva EU in namenska sredstva. Pri črpanju evropskih sredstev je treba po besedah Vraničarjeve upoštevati iztekajoče se trenutno večletno proračunsko obdobje in začetek novega obdobja 2014–2020, zato so ministrstva dobila nalogo, da ocenijo realne možnosti črpanja za eno in drugo leto.
V internem gradivu piše, da bodo morali proračunski uporabniki »še naprej voditi restriktivno kadrovsko politiko, reorganizirati delo in delovne procese ter vzpostaviti podlago za spremembo sistemizacij delovnih mest, poleg tega pa tudi z drugim varčevalnim ravnanjem maksimalno znižati obveznosti iz naslova stroškov dela«. Vlada je ministrstvom med drugim naložila, da določijo minimalne pogoje za delovanje javnih služb (uradov, inšpektoratov, agencij, skladov, zavodov...) in ugotovijo, kakšen bi bil vpliv ob 5- oziroma večodstotnem znižanju sredstev. Velike možnosti prihrankov vidi zlasti v centralizaciji javnega naročanja, tudi v zdravstvu in lokalni samoupravi, s čimer naj bi na leto prihranili med 25 in 30 milijoni evrov. Vlada je obenem ministrstva pozvala, naj presodijo, v katerih mednarodnih organizacijah je še smiselno ostati.
Proračunski uporabniki morajo finančne načrte pripraviti do 23. avgusta, morebitne potrebne zakonske spremembe pa že do 9. avgusta. Nadaljevanje proračunske razprave je predvideno za konec prihodnjega meseca. Proračunska predloga naj bi vlada pripravila do 20. septembra in ju do 1. oktobra poslala v državni zbor.
