V Sloveniji trikrat več tožilcev kot na primer v Italiji in Avstriji
Gorenak je v imenu predlagateljev seje, poslancev SDS, poudaril, da imamo v Sloveniji trikrat več tožilcev kot na primer v Italiji in Avstriji, pri čemer naši tožilci obravnavajo šestkrat manj zadev kot na primer v Avstriji. Če zadevo posplošimo, bi lahko rekli, da naše tožilstvo obratuje na okoli 30, morda največ 40 odstotkih evropske hitrosti, je dejal.
Največjo težavo tožilstva poslanec vidi v generalnem državnem tožilcu Zvonku Fišerju, ki po njegovih besedah dela nezakonito. Slednje je podkrepil s podatkom, da je Fišer leta 2012, en dan preden je mandat nastopila vlada Janeza Janše, na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva imenoval, takratni minister za pravosodje Aleš Zalar pa potrdil, Boštjana Škrleca. Da je bilo imenovanje nezakonito, je po Gorenakovih besedah ugotovilo upravno sodišče.
Kot primer slabega dela tožilstva navedel primer Hilde Tovšak
Kot primer slabega dela tožilstva je poslanec navedel primer Hilde Tovšak, ki je bila zaradi napake tožilstva nekaj dni neupravičeno v zaporu, zaradi česar ji bo morala država plačati odškodnino. Tožilstvu Gorenak očita tudi slabo delo pri pregonu kaznivih dejanj v bančništvu. "Nekaj stvari je bilo sicer izpeljanih, vendar vse vsote ne presegajo 200 milijonov, mi pa govorimo o petmilijardni finančni luknji," je dejal.
Po oceni pravosodnega ministra Pličaniča pa je tožilstvo v zadnjem letu ali dveh doseglo pomembne premike pri učinkovitosti svojega dela, kljub temu pa od njega pričakuje še boljše delo. Tudi zato je, kot je dejal, vlada tožilstvu zagotovila dodatnih 1,7 milijona evrov. Tako minister zdaj od tožilstva toliko bolj pričakuje, da se bo zavedalo svoje odgovornosti in bo delo opravljalo hitro in brez izjem za vse.
Meh: poslanci bi morali ta čas razpravljati o bolj pomembnih vprašanjih
Že na začetku seje je sicer Srečko Meh (SD) predlagal, naj DZ seje ne bi opravil, ker bi morali poslanci ta čas razpravljati o bolj pomembnih vprašanjih, kot je odprava posledic vremenske ujme. "Ogorčen sem, da v tem trenutku govorimo o tem, kar ni pomembno," je poudaril.
Predsednik DZ Janko Veber mu je pojasnil, da to ni mogoče, saj ustava in poslovnik nalagata, da je treba izredno sejo sklicati, če to zahteva zadostno število poslancev. Zahtevo za izredno sejo lahko tako umaknejo zgolj predlagatelji, je povedal.
Tanko: V SDS pričakovali, da bo vlada bistveno več naredila pri odpravljanju posledic ujme
Jože Tanko (SDS) pa je pojasnil, da tega ne bodo storili, ker so za sejo izpolnjeni vsi pogoji. Glede vremenske ujme pa je dejal, da so v SDS pričakovali, da bo vlada bistveno več naredila pri odpravljanju njenih posledic. Vse, kar je do zdaj sprejela vlada, je, da bo dala nekaj več kot 300.000 evrov za odpravljanje posledic ujme, kar je nekaj manj, kot je lani dobilo podjetje nekdanjega gospodarskega ministra Stanka Stepišnika, je dejal.
DZ je sicer izredno sejo začel z minuto molka v spomin na Nejca Mesariča, ki je izgubil življenje pri odpravljanju posledic vremenske ujme.
