O zahtevi za pripravo poročila je danes poročalo Delo. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so danes pojasnili, da je minister Gorenak poročilo zahteval, ker je upravno sodišče v pravnomočni sodbi ugotovilo, »da se je v postopku predlaganja in imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva kršilo zakon«. Odgovor državnotožilskega sveta, kdaj bodo pripravili poročilo, STA še čaka.
Zakon o državnem tožilstvu pa razrešitev generalnega državnega tožilca predvideva tudi v primeru, da prvi tožilec zadev državnotožilske uprave ne opravlja v skladu s predpisi, izpostavljajo na ministrstvu. Pristojni organ, ki predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca, je sicer državnotožilski svet, o morebitni razrešitvi pa odloči državni zbor. V pristojnosti ministra je tako le zahteva za pripravo poročila o kršitvah.
Odločitev za izvedbo neposrednega pravosodnega nadzora nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem državnem tožilstvu in zahteva za poročilo o zatrjevanih kršitvah oziroma dejstvih se ne podvajata, še pojasnjujejo na ministrstvu. Prav tako zahteva za izdelavo poročila na nadzor ne vpliva, saj gre za različni zadevi, pravijo. Predmet neposrednega pravosodnega nadzora je namreč po njihovem pojasnilu pregled zadev državnotožilske uprave, ki so tekle že pred imenovanjem Škrleca.
Na MNZ napovedujejo, da se bo neposredni pravosodni nadzor izvedel, na novo pa bo treba le določiti datum izvedbe. Ta odločitev pa bo prepuščena novemu ministru, so dodali.
Na tožilstvu so prepričani, da MNZ z nadzorom izvaja pritisk, državna sekretarka na MNZ in nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je že pred mesec dni zagotovila, da nadzor nad tožilstvom ne pomeni pritiska nanj in ni nezakonit.
Spomnila je, da je za mesto generalnega direktorja tožilstva potekal javni natečaj, torej se je tožilstvo odločilo, da bo generalni direktor državni uslužbenec in ne državni tožilec. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je 7. februarja lani javni natečaj ustavil s pojasnilom, da so se kadrovski pogoji na vrhovnem državnem tožilstvu spremenili v tolikšni meri, da je mogoče zasedbo tega mesta realizirati tudi z imenovanjem katerega izmed državnih tožilcev. Na isti dan je Škrlec prisegel kot višji državni tožilec.
Dva dni po imenovanju Škrleca za višjega državnega tožilca je Fišer podal predlog ministru za pravosodje, da se ga imenuje za generalnega direktorja tožilstva, kar po oceni Brezigarjeve pomeni, da je Fišer združil dva različna načina imenovanja. Isti dan je bila izdana tudi odločba ministra o imenovanju.
