Župan Franc Kramar lahko upravičeno opozarja, da je bilo tudi proti naložbi v vodni park in kasneje v odličen hotel precej nasprotovanja, dvomov in lokalnih igric. Tudi ob novem smučišču velik del odgovornosti nosijo Bohinjci sami. Bodo ti s spori zaradi služnosti za smučišče ogrozili celotno naložbo, ki temelji na evropskih sredstvih in sodelovanju tujega vlagatelja, podjetja Leitner iz Italije? »Trudimo se, da bi preprečili črn scenarij, ko ne bi bilo smučišča in bi bila tržno v prihodnje ogrožena tudi hotel in celoten turizem v tem okolju. Z dvema lastnikoma res nismo mogli najti skupnega jezika, a več kot sto je bilo takih, ki so spoznali projekt, ga sprejeli in posredno tudi omogočili. Žal smo soočeni pri posameznikih tudi z možnostjo omejitve lastninske pravice, kar je poseg, ki nam ni ne ljub in ne domač – a morda drugače ne bo šlo,« opozarja Kramar. Za občino je bil prihod vlagatelja Čokla resnično podlaga za turistično oživitev Bohinjske Bistrice.
Po besedah Anžeta Čokla, ki vodi projekt 2864, kot se »delovno« imenuje novo smučišče, ki naj bi se v prihodnje povezalo s Soriško planino in tvorilo največje smučišče pri nas. Gre za projekt, ki mu je zeleno luč prižgala slovenska država in seveda pomeni največjo naložbo v turizmu pri nas v zadnjem času: »Zahteve posameznikov so bile take, da preprosto nismo mogli narediti nič. Ne moremo zagotoviti, da bi se kmetijska zemljišča spremenila v zazidljiva, ne moremo nekomu jamčiti neomejeno število smučarskih vozovnic skoraj zastonj, ne moremo legalizirati dosedanjih črnih gradenj. Toda obenem je okoli 150 lastnikov podpisalo pogodbe o služnosti in zato je res majhno število tistih, ki to odklanjajo ali terjajo od nas nemogoče. Začeti moramo junija, da bi decembra smučali.«
Pridobili so vso tehnično dokumentacijo, dovoljenja in soglasja, prav tako ustrezno koncesijo. Morebitni prisilni postopki niso po željah vlagateljev, ki so prepričani, da bo korist imel ves Bohinj, vsa Gorenjska. Kajti smučišče ne bo le del zimske ponudbe, pripravljajo bogat program poletnih aktivnosti (kolesarski park, ogled nekdanje rapalske meje z ostanki iz prve svetovne vojne), izračuni pa kažejo, da v kraju smučarski gost potroši še najmanj štirikratno vrednost smučarske vozovnice za storitve od prenočevanja, transporta do gostinstva.
Bohinjska zimska sezona je v znamenju prenehanja delovanja Koble in še nedorečenega razvoja Vogla. A vsi skupaj bi lahko pomenili močan smučarski center po vzoru tujih. Ni naključje, da je partner za projekt 2864 lastnik smučišč na Kronplatzu, ki je pojem urejenega, opremljenega smučarskega centra. »Pozivamo k zdravemu razumu in smo pripravljeni na pogovore, a junija morajo zabrneti stroji, da bi naložba čim prej koristila vlagateljem in uporabnikom,« je stališče Čokla in Kramarja in verjetno vseh, ki so leta in leta terjali, da v Bohinj kdo vlaga, omogoča delovna mesta, razvoj turizma... su