Po prepričanju informacijske pooblaščenke in dela opozicije v predlogu zakona o nalogah in pooblastilih policije policijska sredstva niso opredeljena dovolj natančno. Bojijo se uporabe sredstev, s katerimi bi se pretirano posegalo v zasebnost državljanov. »Pooblastila ne smejo biti določena zelo na široko, ampak zelo konkretno,« je bil mnenja Mirko Brulc iz SD, ki je spomnil na izkušnjo iz protestov v Mariboru in kako hitro se lahko zgodi, da preseganje pooblastil prilije olja na ogenj. Janez Ribič iz koalicijske SLS je nepodporo pojasnil z argumentom, da zahtevam ni mogoče ustreči zaradi »izjemno hitrega razvoja tehnologije«. Ribiču so pritrdili poslanci koalicije in opozicijske Državljanske liste.
Še bolj se je kresalo okoli kontroverznih členov predloga zakona o organiziranosti in delu v policiji. V SD so skušali z amandmajem doseči, da se ministra obvešča le v primerih, ko to ne more ovirati poteka operativnega dela policije. Podporo so mu namenili samo v PS. Poslanec iz njihovih vrst Jerko Čehovin je opozoril, da bi s sprejetjem dopolnila generalnega direktorja policije razbremenili »prilizovanja ministru«, Branko Ficko, prav tako iz PS, pa je menil, da so v zakonu opredeljene pristojnosti ministra »v duhu politbiroja Janeza Janše«. Jože Jerovšek (SDS) je nasprotno izrazil prepričanje, da mora biti minister kot oseba, ki je politično odgovorna, obveščen o vseh relevantnih zadevah s področja dela policije. Minister Vinko Gorenak je dvomljivce hitel miriti z besedami, da gre zgolj za stvari, o katerih mora biti notranji minister obveščen.
»Ne želimo en kup poslušnih, prestrašenih ljudi, ki ne upajo ravnati po stroki zato, da ne bi bili z zamahom leve roke razrešeni,« pa je pojasnila poslanka PS Maša Kociper. V poslanski skupini so, kot lahko o izidu glasovanja sklepamo iz razprave, neuspešno poskusili z amandmajem, po katerem bi ohranili obstoječ način imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije.
