Kot je zbranim delničarjem pojasnil predsednik uprave NLB banke Janko Medja, so od sklica skupščine, torej od konca novembra, pa do danes opazili bistvene spremembe na bolje, kapitalska ustreznost je zadovoljiva, glavni delničar - država - pa je tudi napovedal, da v tem trenutku ne namerava podpreti dokapitalizacije.
Delničarji lahko mirno spijo
Po oceni države je namreč ustreznejša rešitev za krepitev kapitalske ustreznosti NLB preko ukrepov, ki so predvideni v zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke. Ti ukrepi naj bi se predvidoma izvedli v prvi polovici prihodnjega leta.
"Naši delničarji lahko mirno spijo," je poudaril Medja in dodal, da se bodo prihodnje leto "borili naprej", da banka ostane stabilna in varna, prizadevali si bodo tudi sanirati kapitalsko vrzel in nadaljevali s prestrukturiranjem banke.
Kapitalska vrzel banke po njegovih pojasnilih izhaja iz slabih naložb iz preteklosti in vedno višjih zahtev po kapitalski ustreznosti, treba pa je tudi upoštevati, da odprodaje neključnih naložb v trenutnih gospodarskih razmerah potencialno prinašajo dodatne izgube.
Kljub temu, da v NLB izvajajo programe za doseganje maksimalne možne kapitalske ustreznosti in so v procesu odprodaje nestrateških naložb, pa bo dokapitalizacija banke, tako Medja, prihodnje leto vseeno potrebna.
Pozitivni premiki pri delu s strankami
Med pomembnejšimi momenti v zadnjem četrtletju leta je predsednik uprave največje slovenske banke med drugim omenil pozitivne premike pri delu s strankami, spremembo določenih metodologij, ki jih je uvedla Banka Slovenije, in uveljavitev zakona o slabi banki - ta namreč bistveno zmanjšuje negotovost banke pri krepitvi kapitalske ustreznosti.
Predstavnik države, generalni direktor direktorata za javno premoženje in finančni sistem na finančnem ministrstvu Matej Runjak, je spomnil na stališče države o dokapitalizaciji; ta namreč v tem trenutku ni potrebna, ustreznejša rešitev za krepitev kapitalske ustreznosti banke je preko izvedbe ukrepov, ki so predvideni v zakonu o slabi banki.
Odprodati je treba nestrateške naložbe
Runjak je spomnil tudi na dejavnosti, ki naj jih NLB sama izpelje za krepitev kapitalske ustreznosti; treba je odprodati nestrateške naložbe, kot so npr. delnice in deleži v podjetjih, pripravi naj se časovnica in program zapiranja nedonosnih hčerinskih družb ter znižajo stroški poslovanja.
Navedeni ukrepi so po Medjevih pojasnilih praktično enaki tistim, ki si jih je zastavila že uprava banke sama. Ob tem je dodal, da bodo vse te aktivnosti ob sistemskih rešitvah z državo stekle hitreje.
Kot je še dejal Medja, so pripravili načrt prestrukturiranja NLB za Evropsko komisijo, po izstopu belgijske KBC iz lastništva pa bodo skušali poiskati najbolj primernega člana, ki bo nadomestil predstavnika Belgijcev v upravi. Po njegovem prepričanju bo uprava banke še januarja postala petčlanska.
Šušteršič: Dokapitalizacija še ni potrebna
Minister za finance Janez Šušteršič je sicer že v petek pojasnil, da po oceni države dokapitalizacija še ni potrebna in da bi bil za državo idealen scenarij, da se dokapitalizacijo izvede ob oz. po prenosu slabih terjatev, ko se bo dalo oceniti, kolikšna je potreba po dodatnem kapitalu. Minister je prepričan, da bi se to lahko zgodilo v pol leta, v tem času pa lahko banka posluje normalno, saj je stabilna in solventna.
Šušteršič je v petek ponovil oceno, da bi bili lahko potrebni postopki za prenos slabih terjatev pripravljeni v treh mesecih, in da bo takrat razvidna očiščena bilanca NLB.
Količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) v skupini NLB je bil po letošnji dokapitalizaciji v skupni višini 382,9 milijona evrov konec septembra pri 10,2 odstotka. A po oblikovanju dodatnih oslabitev in rezervacij se bo kapitalska ustreznost poslabšala.
Pogojno zamenljive obveznice bi se spremenile v lastniški kapital
Povsem mogoče je, da bi utegnil količnik Core kmalu pasti pod sedem odstotkov, kar bi pomenilo, da bi se pogojno zamenljive obveznice (Co Co) v lasti države spremenile v lastniški kapital. Šušteršič je v petek ocenil, da bi se to lahko zgodilo v prvih treh ali šestih mesecih prihodnjega leta.
Država, ki je trenutno po Šušteršičevih besedah neposredno in posredno lastnica okoli 64 odstotkov banke, bi tako še okrepila svojo vlogo v NLB. Država bo svoj lastniški delež še okrepila z v petek objavljenim dogovorom z belgijsko KBC glede nakupa 22,04-odstotnega deleža po ceni en evro za delnico oz. skupno 2,765 milijona evrov.
Finančno breme že izpeljane letošnje dokapitalizacije NLB je nase v celoti prevzela država, potem ko se je KBC zadnji trenutek umaknila. Država je tako konec junija banki zagotovila 320 milijonov evrov hibridnega posojila v obliki odkupa Co Co obveznic, 62,9 milijona evrov pa sta vplačala Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Cena delnice v tej dokapitalizaciji je bila na koncu 37 evrov.
