Ko je Mestna občina Ljubljana leta 2010 sprejela občinski prostorski načrt, je približno 700 hektarjem zemljišč spremenila namembnost iz nezazidljive v zazidljivo. Tak primer je denimo zemljišče v lasti košarkarja Vlada Ilievskega, poslovneža Petra Selakovića in glasbenika Roberta Pešuta - Magnifica. Čeprav je zemljišče namenjeno stanovanjski pozidavi, Geodetska uprava RS (Gurs) približno 2400 kvadratnih metrov veliko zemljišče vrednoti le na slabih 7000 evrov – kot da bi bila parcela nezazidljiva. Podobna zemljišča smo našli še v Podutiku in naselju Glince, kar potrjuje, da geodetska uprava od poletja 2010, ko so ljubljanski svetniki potrdili nov občinski načrt, do sedaj ni popravila ocen vrednosti tistih nepremičnin, ki jim je občina spremenila namembnost.
V luči zakona o davku na nepremičnine se zato postavlja pomembno vprašanje: kolikšen davek bodo plačevali lastniki takšnih zemljišč? Bo davčna odmera sledila oceni geodetske uprave ali pa bo upoštevala dejansko tržno vrednost teh nepremičnin? Na ministrstvu za finance na vprašanja včeraj niso odgovorili.
Občine čakajo do zadnjega trenutka
A to ni problem, ki bi se pojavljal le v Ljubljani, saj so v zadnjih letih tudi mnoge druge občine sprejele nove občinske prostorske načrte. Glede na izkušnje v Ljubljani lahko domnevamo, da tudi nepremičnine v teh občinah niso vse ustrezno ovrednotene. Krivdo za netočne podatke v nepremičninski evidenci predstojnik Gursa Aleš Seliškar pripisuje občinam, ki »tako kot lastniki nepremičnin čakajo na zadnji trenutek, da uredijo svoje evidence in nam posredujejo podatke«.
Na Gursu so pojasnili, da jim morajo občine posredovati podatke o namenski rabi zemljišč in podatke o zemljiščih za gradnjo stavb. Po veljavnih predpisih namreč zemljišče, ki je po občinskem prostorskem načrtu po namenski rabi opredeljeno kot stavbno zemljišče, še ni nujno zemljišče, na katerem je dejansko možno graditi, so povedali na Gursu. Pojasnili so, da bodo višje ovrednotili le tista zazidljiva zemljišča, ki jih bo posamezna občina opredelila kot zemljišča za gradnjo stavb, tako kot določata zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin in pravilnik o določanju zemljišč za gradnjo stavb. Na Gursu so še povedali, da trenutno veliko občin intenzivno pripravlja zahtevane podatke, občina Ljubljana pa naj bi obljubila, da jim bo vsaj delne podatke zagotovila še ta mesec, da jih bodo lahko upoštevali pri informativnem izračunu.
Ob tem velja omeniti, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor pravilnik o določanju zemljišč za gradnjo stavb sprejelo šele avgusta lani, kar pomeni, da marsikatera občina v tem času še ni utegnila urediti svojih evidenc. Seliškar priznava, da so s tega vidika občine res imele malo časa, a je poudaril, da je geodetska uprava dala občinam prva navodila že leta 2010 in da so torej imele dovolj časa. »Nekatere občine so to z lahkoto pripravile,« je zatrdil predstojnik Gursa.
In če občine ne bodo pravočasno, do 1. aprila letos, posredovale ažurnih podatkov o nepremičninah? Potem nepremičnine ne bodo ustrezno ovrednotene, je mirno priznal Seliškar. Neustrezno urejene evidence nepremičnin in posledično napačne ocene vrednosti so velik problem, je potrdila generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar, ki je dodala, da bodo ravno danes imeli sejo predsedstva na to temo.
Lahko se zgodi, je razložila Vidmarjeva, da bodo zaradi prizadevnosti posameznih občin njihovi občani »kaznovani«. Lastniki zemljišč v občinah, ki bodo ustrezno uredile svoje evidence, bodo namreč lahko plačali višji davek kot lastniki podobnih zemljišč v občinah, ki evidenc ne bodo uredile. Da se lahko zgodi natanko to, priznava tudi Seliškar, ki pa nima podatkov o tem, kako bi takšne nepravilnosti vplivale na priliv v državno blagajno. »Mi samo pripravimo izračune vrednosti nepremičnin, vse drugo je na ministrstvu za finance,« je sklenil Seliškar.
