Nekdanji poslanec, zdaj pa državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič poskuša s pomočjo razvpite Černačeve prostorske uredbe priti do novih nepremičnin. Čeprav je sam zanikal, da bi on ali njegova žena osebno ali prek podjetja Gasspar Invest v 100-odstotni Mišičevi lasti po sprejetju omenjene uredbe oddala kakršno koli vlogo za legalizacijo obstoječega ali gradnjo novega objekta, so nam na piranski upravni enoti potrdili, da so v marcu (sporna uredba je bila sprejeta konec februarja in je začela veljati 9. marca) od njega dobili dva zahtevka za gradnjo. Več niso povedali, smo pa iz drugih virov izvedeli, da naj bi si Mišič na kmetijskem zemljišču v Strunjanu želel postaviti en enostaven in en nezahteven objekt. Po veljavni uredbi so enostavni pomožni kmetijski objekti lahko veliki do 40 kvadratnih metrov, nezahtevni pa do 150 kvadratnih metrov.
Za kaj potrebuje oljkar na parceli tri objekte?
Z upravne enote so sporočili, da eno zahtevo še obravnavajo, druga pa je bila s sklepom zavržena. To najverjetneje pomeni, da Mišič v zahtevanem roku ni dopolnil vloge s potrebnim naravovarstvenim soglasjem, saj njegovo zemljišče, kot je povedal tudi sam, leži v krajinskem parku Strunjan. Ne glede na uredbo namreč za varovana zemljišča še naprej velja, da je tako enostavne kot nezahtevne objekte na njih mogoče graditi le ob pridobitvi vseh potrebnih varstvenih soglasij.
Sicer pa je Mišič priznal, da je poskušal ob oljčnem nasadu na kmetijskem zemljišču v Strunjanu pomožni objekt za spravilo orodja večkrat postaviti še pred uveljavitvijo Černačeve uredbe. Nazadnje 7. januarja, ko je zaprosil za gradnjo lope ali skednja in po lastnih besedah dobil dovoljenje za prvo. Zakaj si je zdaj zaželel še dva pomožna kmetijska objekta, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Naj ob tem spomnimo, da je Mišič pred kratkim in po očitkih, da javnosti ne želi razkriti svojega premoženja, vendarle pojasnil, da ima skupaj z družino v lasti več stanovanjskih in poslovnih stavb v Piranu, Padni, Lucanu, Portorožu in Luciji, ob njih pa tudi več stavbnih in kmetijskih zemljišč v Svetem Petru, Dragonji, Strunjanu, Luciji in Padni. Podjetje Gasspar Invest pa je imelo v začetku lanskega leta za skupno 6,5 milijona evrov premoženja, od tega okoli 5 milijonov evrov v nepremičninah.
Ustavno sodišče zadržalo izvajanje novele
Medtem ko sicer že dvakrat spremenjena, a za stroko še vedno močno sporna prostorska uredba ostaja v veljavi, saj bo minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel svoje delo (spreminjanje uredbe) začel opravljati, ko mu bo to dovolila celotna vlada, pa je ustavno sodišče 11. aprila sprejelo sklep o zadržanju izvajanja za stroko najbolj spornih sprememb zakona o prostorskem načrtovanju, ki so tudi plod dela Omerzelovega predhodnika Zvonka Černača in so bile sprejete lani v času vlade Janeza Janše. Kot smo že pisali, je 29. člen novele investitorjem omogočil, da mimo občinskih prostorskih načrtov, brez kakršnega koli sodelovanja javnosti in samo s soglasjem občinskega sveta (če pristojno ministrstvo v 15 dneh ne izda soglasja, kar je glede na preteklo prakso malo verjetno) svojo dejavnost razširijo tudi na do 5000 kvadratnih metrov velika sosednja zemljišča ne glede na to, ali so zazidljiva ali recimo kmetijska.
To je neskladno z ustavo, s konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, z evropsko konvencijo o krajini, s konvencijo o varstvu Alp in s protokoli o izvajanju Alpske konvencije, je zapisala skupina osmih nevladnih organizacij, ki so februarja vložile pobudo za presojo ustavnosti novele. Dokler ustavni sodniki ne presodijo, ali to drži (zadevo obravnavajo absolutno prednostno), občinski svetniki ne morejo več sami odločati o širitvi dejavnosti investitorjev na sosednja zemljišča, temveč morajo to dovoljevati občinski prostorski načrti, ki so bili sprejeti v sodelovanju z javnostjo. To pa ne pomeni, da morajo prekiniti investicije ali zemljišča vrniti v prvotno stanje tisti investitorji, ki so sklep občinskega sveta o dovoljeni širitvi dejavnosti na sosednja zemljišča že dobili. Zanje zadržanje izvrševanja spornega dela novele ne velja, je odločilo ustavno sodišče.