Ministra za zdravje Tomaža Gantarja so izkušnje drugih evropskih držav utrdile v prepričanju, da uvajanje konkurence v obvezno zdravstveno zavarovanje ni prava pot. Še vedno pa je aktualna ideja obveznega dodatnega zavarovanja. Zavarovalnice, ki danes skrbijo za dopolnilno zavarovanje, torej ne bodo postale konkurenca Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bodo pa najverjetneje tudi po ukinitvi sedanje oblike dopolnilnega zavarovanja imele zagotovljen posel.
Kot je Gantar pojasnil po posvetu o financiranju slovenskega zdravstva, na katerem so svoje izkušnje predstavili strokovnjaki iz različnih evropskih držav, verjame v majhne korake, ne drastične spremembe sistema.
Davki za zdravstvo?
»V javnosti je bilo slišati veliko idej, da je potrebna konkurenca pri zavarovanju. A glede na majhnost države večje število zavarovalnic ne bi pripeljalo do boljšega učinka, kvečjemu nasprotno,« je dejal. Gantar je sicer že pred časom napovedal, da se do teh dilem ne bo dokončno opredelil pred pogovorom s strokovnjaki iz tujine.
Po Gantarjevem mnenju pa bo smiselno razmišljati o davkih, ki bi bili namenjeni zdravstvu, saj danes slovenski proračun zanj v primerjavi z drugimi državami prispeva zelo malo. Prav tako bi bilo prispevke treba plačevati bolj enakomerno, ne glede na vrsto dohodka, meni. V minulem desetletju se je namreč povečeval delež tako imenovanih pasivnih oziroma kapitalskih dohodkov. »Razmere so se spremenile do mere, da je treba upoštevati tudi te dohodke.« Korak v smer enakomernejših obremenitev je bil letošnji interventni zakon, ki pa mu je ravno zaradi prispevkov iz najemnin in dividend, češ da kapitalskih dohodkov z njimi ne bi smeli obremenjevati, podporo odrekla Državljanska lista. Gantar pravi, da tega zakona še ni »pokopal« in da je še mogoče doseči neki konsenz, o njem pa se bodo v vladi znova dogovarjali danes.
Celostni pristop h kroničnim boleznim
Direktor Evropskega observatorija za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik Josep Figueras poudarja, da ni čudežnega recepta za zdravstveno zavarovanje, ki bi bilo primerno za Slovenijo. »Res pa je morda smiselno okrepiti davčni del, da bodo elementi zavarovanja bolj uravnoteženi. Trend je, da država zdravstva ne financira le prek zavarovanja ali davkov, ampak prek mešanih sistemov. Smiselna je tudi reforma zasebnega dela zavarovanja. Ne gre pa le za vprašanje, kolikšen del sredstev za zdravstvo naj bo javen, ampak tudi za to, da bomo od servisov v zdravstvu dobili čim več za naš denar,« je poudaril.
Zdravstveno zavarovanje v evropskih sistemih je kljub staranju prebivalstva in naraščanju kroničnih bolnikov prestalo test časa, dodaja, saj je dostop do zdravljenja še vedno načeloma dober. »Res pa sistemi ne zadostujejo, ko gre za kompleksno nego in zdravljenje kroničnih bolnikov z mnogimi sočasnimi boleznimi. V teh primerih bi moralo financiranje spodbujati povezovanje različnih delov zdravljenja. To je v interesu financerjev, saj gre večji del stroškov v zdravstvu prav na račun kroničnih bolnikov,« je dejal.