Kot je pojasnil, je Žgajnarjevo ocenil kot strokovno in ustrezno tožilko. Vendar je zaradi njenega odnosa do vodstva SDT in sodelavcev izdal negativno mnenje glede njene prijave za mesto imenovane tožilke SDT. "To sem ocenil kot problematično in nanj v mnenju opozoril," je dejal Furlan.
Furlan, ki SDT vodi devet mesecev, je odgovarjal tudi na vprašanje o nadzoru nad delom SDT, ki še ni končan. Kot navaja Delo, naj bi se po nekaterih informacijah pod vodstvom Žgajnarjeve nabralo veliko zaostankov, tožilci pa so menda precej neenakomerno obremenjeni.
Vodja SDT je poudaril, da gre za redni nadzor, katerega cilj je, da pokaže pomanjkljivosti pri delu, tako vsebinske kot tudi organizacijske, zato da jih je bi bilo več. Dejstvo pa je, je dodal, da so bili na SDT zaostanki. Po njegovem mnenju niti niso bili tožilci enako obremenjeni, a to gre pripisati tako objektivnim kot subjektivnim okoliščinam. Koliko prvim ali drugim, pa bo verjetno pokazal nadzor.
Za zaostanke je šlo po njegovih besedah predvsem pri gospodarskih in davčnih kaznivih dejanjih. Julija je po razveljavljenem razpisu o zaostankih in preobremenjenosti posameznih tožilcev obvestil tudi generalnega državnega tožilca in ga pozval, naj na SDT dodeli posamezne tožilce.
Zaradi dodelitev tožilcev, ki so bile poleti, se je SDT po njegovih besedah kadrovsko okrepil in delo poteka tekoče. Čeprav SDT kadrovsko še ni izpopolnjen, po Furlanovih navedbah poleg uspešnega obravnavanja tekočih zadev, predvsem s področja gospodarskega kriminala, postopno rešujejo tudi zaostanke.
Na vprašanje, ali bi tožilki Žgajnarjevo in Matejo Gončin iz SDT lahko odnesel morebiten fiasko zadeve Balkanski bojevnik, pa je odgovoril, da zadeva še ni končana in da o tako pomembnem vprašanju, kot je izločitev dokazov, poleg okrožnega sodišča odločajo še vsaj višje in vrhovno, prav tako ustavno sodišče in celo Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic. Poudaril pa je, da sta obe tožilki v dokazovanje kaznivih dejanj vložili veliko dela.
Sicer pa je po njegovih oceni za zdaj najšibkejši člen delovanja SDT predvsem to, da se tožilci hote ali nehote obremenjujejo z zadevami, kot so spremembe zakonodaje in njihov status, na kar pa nimajo neposrednega vpliva.
