Vlada Alenke Bratušek se očitno še vedno bolj ali manj ukvarja le s tem, kakšno stanje javnih financ jim je zapustila vlada Janeza Janše, medtem ko z lastnimi javnofinančnimi načrti v letošnjem letu za zdaj ni postregla. Več kot vse bolj verjetne uvedbe višje stopnje davka na dodano vrednost in zagotovila, da bo vlada nadaljevala konsolidacijo javnih financ, tudi po štirih tednih vladanja javnosti niso predstavili. Načrt finančnega ministrstva, da lovi v veljavnem proračunu zastavljeno milijardo evrov primanjkljaja, je ob načrtovani sanaciji bančnega sistema in kljub napovedani prodaji dveh državnih podjetij videti nerealen. Še zlasti če bo vlada držala obljubo in sredstev od privatizacije ne bo namenjala pokrivanju proračunske luknje, ampak zagonu gospodarstva.
Kakšne bi bile posledice uvedbe fiskalnega pravila
Do konca letošnjega marca je državni proračun pridelal za dobrih 700 milijonov evrov primanjkljaja, kar pomeni, da je država velik del načrtovane milijarde evrov primanjkljaja že porabila. Načrtovani letošnji primarni primanjkljaj, ki ne upošteva prihodkov od obresti in plačil obresti, je država v prvih treh mesecih leta že presegla. Veljavni proračun namreč predvideva, da bo ta v vsem letu dosegel 337 milijonov evrov, ob koncu marca pa je dejansko znašal 386 milijonov evrov. Posledice javnofinančne konsolidacije, kot si jo je zamislila prejšnja vlada, se kažejo z vsakokratno odločitvijo sodišča, da kakšno odvzeto pravico povrne, a odgovora nove vlade na javnofinančne izzive ni. »Če bi vlada zgolj nadaljevala delo prejšnje vlade, bi proračunski primanjkljaj letos znašal 1,8 milijarde evrov,« je zapuščino Janševe vlade v javnih financah poslancem včeraj predstavila Bratuškova in dodala, da so samo ukrepi prejšnje vlade pridelali za 800 milijonov evrov visoko luknjo glede na veljavni proračun. S kakšnimi ukrepi bodo ob navedenih podatkih zasledovali primanjkljaj v višini ene milijarde evrov, ni znano.
V zadnjih tednih se je znova okrepila razprava o zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Izračun, kakšne posledice bi takšna ustavna omejitev trošenja države, načrtovana sicer za leto 2015, povzročila letošnjemu proračunu, pa je eden redkih, s katerimi je premierka le postregla. »Po fiskalnem pravilu bi lahko letošnji primanjkljaj znašal 561 milijonov evrov. Razhajanj je za 1,2 milijarde evrov,« je dejala in predstavila posledice uvedbe fiskalnega pravila. Pojasnila je, da bi morala država za 30 odstotkov znižati pokojnine ali za 30 odstotkov znižati plače v javnem sektorju oziroma obseg javnega sektorja, do želenega zneska pa bi prišli tudi, če bi za polovico zmanjšali znesek vseh transferjev posameznikom, kamor sodijo nadomestila, socialne pomoči, porodniške in podobno. »Če boste vztrajali pri uvedbi fiskalnega pravila leta 2015, bom vztrajala, da se ljudem pove, kaj to pomeni,« je dejala Bratuškova, ki je prepričana, da bi tako »radikalni rezi korenito spremenili družbeni sistem v državi«. Predsednica vlade ja napovedala izračune, na podlagi katerih bo nato sprejeta odločitev, kaj narediti, nas pa po njenih besedah nihče ne sili, da se fiskalno pravilo uvede z letom 2015.
Voda na mlin premierke Alenke Bratušek je zagotovo včerajšnja izjava predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ki je ocenil, da je politika varčevanja dosegla svoje politične in socialne meje, Evropa pa da potrebuje več poudarka na ukrepih za zagotavljanje rasti. Politika odpravljanja presežnega primanjkljaja je po mnenju Barrosa sicer prava, a pogovori o popravkih da so vedno možni. Razlage Barrosove izjave so včeraj že šle v smeri, da bo Bruselj članicam, ki ne dosegajo javnofinančnih ciljev, med njimi tudi Sloveniji, očitno pogledal skozi prste.
NLB: Prvi prenos na slabo banko mogoč do konca junija
Vendar je za Slovenijo to kaj slaba tolažba. Državo čaka sanacija bančnega sistema, a če je predsednica vlade včeraj napovedala, da bodo prvi prenosi slabih terjatev na slovensko različico slabe banke oziroma Družbo za upravljanje terjatev (DUTB) izvedeni junija, davkoplačevalci še vedno ne vedo, koliko jih bo sanacija bančnih bilanc stala. Prav to je Bratuškova včeraj izpostavila kot glavni razlog, zakaj je sama še kot poslanka opozicije ustanovitvi slabe banke nasprotovala. »Tako moja kot glavna kritika kolegov je bila, da ne znamo niti sami sebi, kaj šele ljudem pokazati, koliko bo davkoplačevalce ta sanacija stala,« je dejala premierka in hkrati povedala, da teh izračunov tudi na ministrstvu za finance ni bilo, čeprav bi po njenem mnenju morali biti že ob sprejemanju zakona.
Vlada bo po napovedih Bratuškove uporabila domala vse ukrepe, ki jih zakon ponuja, prvi prenos slabih terjatev na DUTB pa naj bi se po naših informacijah nanašal predvsem na terjatve do podjetij v stečaju, kamor pa za zdaj ne bi sodile tudi izdane bančne garancije tem podjetjem. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije imajo poslovne banke v bonitetne razrede D in E, za katere velja, da so komitenti insolventni, razvrščenih za več kot štiri milijarde evrov terjatev. Koliko teh bi lahko prenesli na DUTB, ni jasno. Po načrtih smo povprašali največji dve banki v državi, NLB in NKBM, za kateri se predvideva, da bosta prvi deležni ukrepov, odgovore pa so nam posredovali zgolj iz NLB.
Kot so pojasnili, so na morebitni prenos nekaterih sredstev na DUTB »v veliki meri pripravljeni«, kar da so v največji meri dosegli z oblikovanjem področja za nestrateške dejavnosti v NLB. »Kljub temu moramo pojasniti, da vse odločitve, ki bi bile potrebne za jasno izoblikovanje načrta prenosa, v pristojnih institucijah izven NLB še niso bile sprejete in jih pričakujemo čim prej. Če bo vse potekalo po načrtih, je mogoče prenos prve tranše sredstev do konca junija,« so pojasnili v NLB.
Na vprašanje, ali bodo najprej prenašali terjatve do podjetij v stečaju, so odgovorili, da bodo najverjetneje najprej na vrsti sredstva, pri katerih lahko DUTB ustvari dodano vrednost z vidika doseganja kritične mase s prenosom iz več bank. Med prvimi naj bi bila prenesena tudi sredstva, kjer je operativno delo pri samem prenosu manjšega obsega, kar bi omogočilo hitrejšo realizacijo. Vrednosti načrtovanega prenosa na DUTB, ki bo slabe terjatve odkupila od poslovnih bank, niso želeli komentirati, ker da vseh izračunov ob čakanju na določene aktivnosti pristojnih institucij še ni mogoče zanesljivo narediti.
