Kot je opozorila Fajonova (S&D/SD), se korupcijo izpostavlja kot eno najresnejših ovir pri doseganju večje učinkovitosti javne uprave, notranjega trga, višjih investicij, večje konkurenčnosti in gospodarske rasti na splošno.
Na letni ravni je strošek korupcije v EU znašal 120 milijard evrov oziroma odstotek celotnega BDP unije, po ocenah slovenske protikorupcijske komisije pa je vrednost korupcije v Sloveniji še višja, med 1,5 in 2,5 odstotka BDP.
"Korupcija je evropski problem, problem demokratično izvoljenih predstavnikov nacionalnih in EU institucij," je opozorila Fajonova, zadnje poročilo slovenske komisije za preprečevanje korupcije pa je tudi pokazalo, "da korupcija ni problem zgolj leve ali desne politične opcije".
Kot je opozorila, državljani na ulicah številnih mest sporočajo, da je politika izgubila zaupanje svojih državljanov, in to "nas mora najbolj skrbeti". "V času krize korupcija tudi vse očitneje načenja imunski sistem naših demokracij, zato moramo ukrepati, preden ugotovimo, da je finančna operacija uspela, a je naše demokratično telo mrtvo."
"Naravnost sprevrženo je, da se danes v državah članicah EU tisti politiki, ki so dokazano kršili nacionalni protikorupcijski pravni red ter evropske in mednarodne standarde integritete, oklepajo oblasti, kot da je njihova last in ne zgolj kratkoročno zaupanje, da s svojim znanjem delujejo v dobro skupnosti," je v sredini razpravi še nadaljevala Fajonova.
Poudarila je, da so potrebni strogi ukrepi, ki bodo na kratek rok preprečevali koruptivna dejanja nosilcev političnih odločitev, na dolgi rok pa delovali kot gonilna sila vzpostavljanja politične kulture.
V odboru CRIM za odkrivanje in boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja, katerega članica je, so podali zelo jasne predloge v tej smeri in pozvali Evropsko komisijo in Svet, da te ukrepe kar najhitreje uveljavita.
Tudi Kacin (ALDE/LDS) je v razpravi opozoril, da problem korupcije v temeljih zadeva verodostojnost vseh nosilcev oblasti, nosilcev političnih in drugih odločitev ter zaupanje javnosti v njihovo presojo, dobronamernost in delovanje.
Posledično so odločitve za EU in vsako družbo dražje, to pa je še posebno velik problem v času finančne in gospodarske krize. "Uspešno soočenje s korupcijo bi v marsičem prispevalo k zmanjšanju javnih stroškov v EU in vseh državah članicah. Predvsem bi popravilo in okrepilo zaupanje javnosti, državljanov in gostujočih delavcev v EU in v institucije posameznih držav članic."
