Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je v zvezi z vladno krizo po objavi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) dejala, da SDS premiera Janeza Janše ne bi zamenjala, saj mu zaupa. Kot je pojasnila, je Janša "garač in strateg", v stranki pa ne vidi nikogar, ki bi imel takšno avtoriteto, da bi ga lahko nasledil.
Glede zahtev koalicijskih partnerjev, naj Janša odstopi, pravi, da ti očitno menijo, "da so samo oni dobri in pridni, Janša pa da ni". Glede prihodnosti Mazej Kukovičeva pričakuje rešitve "od tistih, ki paktirajo skupaj". Po njenem mnenju bo verjetno prišlo do glasovanja o zaupnici vladi, kjer je "izid jasen", nato pa nova koalicija ali predčasne volitve.
Ponovila je mnenje, da je bilo poročilo KPK objavljeno v zelo občutljivem trenutku, zato "se zdi, kot da bi nekdo imel s tem poročilom nekakšen poslovni načrt za uničenje Janeza Janše in vladne koalicije".
Zaradi poročila KPK izgubljamo čas v boju proti krizi, pa tudi verodostojnost v EU, pravi. O korupciji pišejo tuji mediji, nekateri iz Slovenije blatijo državo v tujini, vse te turbulence pa bodo negativno vplivale na gospodarstvo, je še opozorila in dodala, da bonitetne ocene že padajo.
Zver: Sedanja vlada bo zagotovo izgubila večino
Njen poslanski kolega Milan Zver medtem napoveduje, da bo sedanja vlada zagotovo izgubila večino in bo Slovenija dobila novo, "ta pa bo odvisna od tistih, ki imajo moč". "Po mojem v slovenskem parlamentu neka nova večina že obstaja, ki pa je zaenkrat še tiha," pravi. Predčasne volitve se mu ne zdijo prav verjetne.
Tako on kot Kukovičeva sta prepričana v politično ozadje poročila ter ne vidita razloga za zamenjavo Janše. O tem, da poročilo KPK vendarle napada tudi Jankovića, pa Zver pravi, da je ta "že nekaj mesecev cokla levice". "Ve se za njegove težave in to je postalo za levo sredino problem. Sedaj se ga hočejo politično znebiti. To se je na kongresu PS tudi zgodilo."
Fajonova se boji, da bi pri predčasnih volitvah prišlo zgolj do »mešanja kart«
Tudi Tanji Fajon (S&D/SD) se vse bolj zdi, da so predčasne volitve neizogibne, a boji se, "da zgolj mešanje kart in menjava oblasti ne bosta prinesla rešitve".
Kot namreč poudarja, potrebujemo široko politično soglasje ter rešitve, ki bodo sprejemljive za vse in pri oblikovanju katerih bo upoštevan glas vseh - stroke, sindikatov, protestnikov, ljudstva. "Edina prava in najboljša rešitev je, da se končno že zavemo resnosti situacije, presežemo nesoglasja in zamere in ukrepamo v skupno korist."
Evropski kolegi po besedah Fajonove z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v Sloveniji in ne razumejo, kaj se je zgodilo z državo, ki je nekoč veljala za zgodbo o uspehu. "Kot doma, tudi v tujini opažajo, da tavamo, da smo nekako izgubili kompas, kot da ne vemo natančno, kaj želimo in kakšni so naši interesi. Politična in gospodarska nestabilnost, izgubljanje socialnih in moralnih vrednot, nemo opazovanje bogatenja posameznikov in kraja državnega premoženja - to seveda lahko skrha ugled in podobo Slovenije," je menila.
Vajgl: Obstajajo samo slabe in nekoliko manj slabe rešitve
Poslanec Ivo Vajgl (ALDE/Zares) medtem glede razvoja dogodkov v Sloveniji pravi, da zaradi polarizacije in nepripravljenosti na razumne kompromise trenutno "obstajajo samo slabe in nekoliko manj slabe rešitve".
Sicer pa je prvi pogoj za karkoli spoštovanje minimalnih standardov evropske demokracije in to pomeni, da politiki, ki so obtoženi ali osumljeni korupcije, odstopijo, nato pa svoje ugovore in pritožbe uveljavljajo po sodni poti, dodaja Vajgl.
V danih okoliščinah se mu zdi sicer še najmanj slaba rešitev "konstruktivna nezaupnica na osnovi zaveze strank morebitne nove koalicije, da bodo novega mandatarja podpirale in omogočile izvajanje reformskih programov, ki so nujni za izhod iz krize".
Glede mnenja kolegov v Evropskem parlamentu Vajgl pravi, da se ti čudijo, da v Sloveniji tisti, ki so obtoženi korupcije, ne odstopijo, ali da jih takoj ne razrešijo njihove lastne stranke. Slovenija ima sicer po njegovih besedah "še nekaj časa, da se uredi, ker smo majhni, in posebnega zanimanja za razmere pri nas v svetu ni. Kmalu pa utegne biti drugače."
Peterle: Glavne smeri reševanja ne moremo spreminjati
Lojze Peterle (EPP/NSi) kot najboljšo rešitev za Slovenijo vidi "odgovorno in pošteno politiko z učinkovito vlado, ki bi lahko izpeljala nujne reforme in uveljavila odgovorno, nekoruptivno upravljanje državnega premoženja - začenši z bankami". Kot je dejal, ne odklanja a priori nobene rešitve, ve pa, da glavne smeri reševanja ne moremo spreminjati.
"Za boljšo rešitev od sedanje vlade bi se zavzemal, če bi kdo ponudil boljšo in izvedljivo alternativo. Zaenkrat je ne vidim. Imam vtis, da pri nas 'slovenski Monti' ni mogoč."
Tudi on je posvaril, da na finančnih trgih očitno ponovno padamo. "Evropska unija si želi reformno sposobne in učinkovite Slovenije, ne pa večnega boja, kdo bo koga," je poudaril in dodal, da se samo leto dni po volitvah in po treh letih prejšnje neučinkovite vlade skupaj s temi kolegi, "kaj dobimo, če gremo ponovno v neučinkovito alternativo".
Kacin: Ne moremo več stati križem rok
Sprejetje ostrejših pravil je pozdravil tudi Jelko Kacin (ALDE). "Preprosto ne moremo več držati križem rok in gledati, kako se agencije igrajo s premoženjem investitorjev, ki se hkrati preveč, včasih pa celo popolnoma zanašajo na njihove ocene," je sporočil Kacin. "Če so bile pred letom 2008 radodarne s pozitivnimi ocenami in so 'zakuhale' finančni zlom, zadnja leta še zdaleč niso v pomoč s pavšalnimi ocenami držav, ki se trudijo urediti svoje finance," je menil in dodal, da so še najbolj v pomoč špekulantom.
Nova ureditev bo bonitetne agencije "postavila nazaj v vlogo, ki bi jo morale imeti ves ta čas", je ocenil in pozdravil tudi dejstvo, da bodo agencije po novem za svoje ocene tudi odgovorne.
