Evropski poslanci iz Slovenije si želijo še en mandat

Prelomne volitve

Politiki v EU že napovedujejo, da bodo tokratne evropske volitve prelomne. Socialisti (PES) vidijo priložnost, da po desetletni vladavini Evropske ljudske stranke (EPP) ponovno prevzamejo oblast, v predvolilni kampanji pa bodo intenzivno izpostavljali prav nesprejemljivost neoliberalne politike konservativcev. Kampanja socialistov naj bi v veliki meri temeljila na osebnosti kandidata za bodočega predsednika evropske komisije, njihov glavni adut pa naj bi bil aktualni predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz.

Čeprav v EPP priznavajo, da bo še en mandat tudi »zaradi utrujenosti materiala, ki velja v politiki«, težko dobiti, bodo aktivirali vse moči, da vendarle ostanejo najmočnejša evropska strankarska družina. Mnenja, kdo bi bil lahko njihov favorit za predsednika komisije, pa so različna. Nekateri ponovno stavijo na Joséja Manuela Barroso, drugi na sedanjo podpredsednico evropske komisije, na ambiciozno, a ne najbolj priljubljeno Viviane Reding, tretji na francoskega komisarja Michela Barnierja...

PS prvič na evropske volitve

Evropske volitve v Sloveniji bodo zaznamovala tudi pomembna notranjepolitična dogajanja; eno od teh so lokalne volitve, ki bodo jeseni prihodnje leto. Za največjo parlamentarno stranko PS bo to prva volilna preizkušnja po zmagovitih državnozborskih volitvah. Iluzij, da bi lahko ponovili takratni uspeh, sicer nimajo, želijo pa si »dober rezultat«, to je obdržati se med najmočnejšimi strankami. Med tistimi, ki jih najbolj zanima kandidatura za evropske poslance, omenjajo poslanki PS Janjo Klasinc in Melito Župevc, državno sekretarko v premierkinem kabinetu Tamaro Vonta ter obrambnega ministra Romana Jakiča.

Še vedno ostaja odprto, v katero evropsko strankarsko družino se bo vključila PS. Po naših informacijah se nagibajo k evropskim liberalcem (Alde), ki so manjša poslanska skupina, zato bi imeli v njej precej večji vpliv kot v veliki PES. Nepomembno ni niti nasprotovanje SD vstopu PS med evropske socialiste (stranke, ki so iz posamezne države že članice določene evropske skupine, morajo dati soglasje za vstop novih članic iz te države). »Če bodo v PS dokazali, da imajo v svojih načelih in dejanjih kaj socialdemokratskega, potem naj pridejo. Vsakega pa res ne sprejemamo,« je slišati v SD, ki ima trenutno dve evropski poslanki, Tanjo Fajon in Mojco Kleva Kekuš, med katerima se bo nedvomno vnela precej ostra tekma za nosilko liste. Kot je znano, je večina v stranki pred petimi leti kot svojo kandidatko želela na visoko mesto uvrstiti Kleva-Kekuševo, a je takratni predsednik Borut Pahor vztrajal pri tedaj nestrankarskih Zoranu Thalerju in Tanji Fajon, kar je v SD izzvalo precej nezadovoljstva.

V DeSUS še oklevajo

Slovenija bo tudi v prihodnjem mandatu imela v evropskem parlamentu osem sedežev, vsi sedanji slovenski poslanci pa si po naših informacijah želijo še en mandat. V težavnem položaju sta zlasti Jelko Kacin in Ivo Vajgl, saj – glede na izjemno slab rezultat LDS in Zares na državnozborskih volitvah – pomembnega izkupička glasov na osnovi strankarske pripadnosti ne moreta pričakovati. Kandidatura Iva Vajgla na listi Zares je po naših informacijah sicer še vedno v igri, razmišljal pa naj bi tudi o oblikovanju svoje liste, na kateri bi bile tudi nekatere osebnosti slovenskih korenin, ki ne živijo v Sloveniji.

Sicer pa prvak DeSUS Karl Erjavec poudarja, da so volitve v evropski parlament zelo personificirane, zato ni toliko pomembno, ali ima kandidat za seboj politično stranko ali ne. Meni, da sedanje evropske poslance Jelka Kacina, Iva Vajgla ali Lojzeta Peterleta volilci zaradi njihove osebnosti prepoznavajo kot kompetentne ljudi, zato bi po njegovi presoji na volitvah ponovno uspeli tudi brez strankarske podpore. Komu – če sploh – bodo namenili podporo v DeSUS, pa bo znano šele jeseni, saj se v stranki še niso odločili, ali bodo na evropskih volitvah sploh sodelovali. »To je precejšen strošek, zato moramo najprej oceniti, kaj bi za DeSUS pomenilo, če bi imel poslanca v evropskem parlamentu,« nam je pojasnil Erjavec in dodal, da se osebno nagiba k temu, da bi sodelovali. Bo sam vnovič kandidiral, kot je leta 2009? »Zelo težko, nimam takih ambicij. Takrat bi se skoraj uvrstil v evropski parlament in oddahnil sem si, ker se to ni zgodilo, saj bi iz Bruslja težko vodil stranko,« odgovarja Erjavec.

Kacin se bo posvetoval z družino

Jelko Kacin, čigar stranka LDS se komaj drži pri življenju, še ne ve, ali se bo potegoval za tretji mandat evropskega poslanca. »V moji družini odločitve o tem še nismo sprejeli. To bomo storili zdaj na dopustih,« pravi. Kacin pritrjuje tistim, ki menijo, da bodo ljudje na volitvah za evropski parlament glasovali predvsem za imena in priimke, ne toliko za stranke. Je pa pri nedavnem glasovanju o evropskem proračunu tudi opazil, da so nekatere države disciplinirale in izsiljevale svoje evropske poslance ter napovedale, da bodo liste kandidatov za nove evropske volitve oblikovale v skladu s tem, kako so glasovali o proračunu.

Volilni štab za evropske volitve so že oblikovali v Slovenski ljudski stranki (SLS), ki svojega predstavnika v evropskem parlamentu še ni imela, toda predsednik Franc Bogovič je ob izvolitvi na ta položaj (marca letos) napovedal: »Na naslednjih volitvah želimo dobiti evroposlanca.« Na zadnjih evropskih volitvah leta 2009 je SLS zbrala le 3,58 odstotka glasov, kar pripisujejo objektivnim okoliščinam, saj je bila stranka v razsulu. Odstopil je namreč takratni predsednik Bojan Šrot, le mesec dni pred evropskimi volitvami ga je nadomestil Radovan Žerjav, zato so se bolj kot z volilno kampanjo ukvarjali sami s seboj. Tokrat v SLS upajo na en poslanski sedež v evropskem parlamentu, a imajo težave z iskanjem dovolj prepoznavnih kandidatov. Takoj so pomislili na donedavnega predsednika Radovana Žerjava, ki pa menda vztraja pri popolnem umiku iz politike. Po anketah je drugi najprepoznavnejši eselesovec Franc Bogovič, ki pa na vprašanja o svoji morebitni kandidaturi za evropskega poslanca še ne želi odgovarjati. Pravi le, da so člane pozvali, naj predlagajo kandidate, in da se jih je nekaj že nabralo. Po naših informacijah si v evropski parlament zelo želi tudi Jasmina Opec, ki je trenutno nadomestna poslanka v slovenskem parlamentu.

Je pa ob vse večjem razmahu nezadovoljstva z delom EU mogoče pričakovati, da bodo sedanje vodilne poslanske skupine dobile manj poslancev in da bo v evropski parlament prišlo več psevdolevičarjev, evroskeptikov, skrajnih desničarjev... Tako naj bi po naših informacijah o kandidaturi razmišljal in jo v nekaterih krogih tudi že napovedal prvak SNS Zmago Jelinčič, nam pa je dejal, da končne odločitve še ni sprejel.