Evropski parlament v resoluciji, za katero so glasovale vse glavne politične skupine, zahteva "moderen, v prihodnost usmerjen, prožen in pregleden proračun, ki bo sposoben zagotoviti rast in delovna mesta ter bo zapolnil vrzel med političnimi zavezami EU in proračunskimi sredstvi".

Obenem zavrača kompromis, ki je bil dosežen na vrhu februarja in ki prvič v zgodovini unije predvideva krčenje proračuna. Kot izpostavlja, je to le "političen predlog" Sveta, saj ima parlament tokrat prvič pravico soodločanja in lahko proračun tudi zavrne. A poslanci so pripravljeni na pogajanja in so uskladili glavna pogajalska stališča.

Terjajo prožen proračun, ki bo omogočil prehajanje sredstev med postavkami in leti ter zagotovil, da bodo porabljena učinkovito in ne bodo ostala neizkoriščena. Zahtevajo obvezno vmesno revizijo proračuna, saj bo EU prihodnje leto dobila nov parlament in komisijo. Poslanci tudi znova odpirajo zahtevo po lastnih finančnih virih EU in odločno nasprotujejo ustvarjanju proračunske luknje.

Glede slednjega je predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz danes poudaril, da se parlament ne bo začel niti pogajati o večletnem proračunu, dokler ne bodo poravnani neplačani računi iz lanskega leta, saj je za poslance bistveno, da se zaključi začarani krog kopičenja dolgov v proračunu EU.

Medtem ko so še na januarskem zasedanju poslanci glasno napadali krčenje večletnega proračuna, tokratna resolucija višine izrecno ne problematizira. Poudarja pa, da je treba zagotoviti uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 in omogočiti uniji izhod iz krize.

Poslanci so glede tega očitno naredili korak nazaj in so se zdaj pripravljeni pogajati o strukturi in pravilih proračuna ter ne vztrajajo več na določenem obsegu. Vsi se sicer s tem stališčem ne strinjajo, npr. v S&D in Zelenih, a večina ta pristop podpira.

Jelko Kacin (Alde/LDS) je glede tega na novinarski konferenci minuli teden v Ljubljani pojasnil, da je o višini zelo težko govoriti, saj so mnogi poslanci postali talci svojih držav, potem ko so si te februarja razdelile pogačo. Njegova poslanska skupina je - kot tudi največja EPP - med tistimi, ki se sedaj strinjajo, da višina ni bistvena.

Tudi današnja razprava na to temo v parlamentu je bila manj vroča kot januarska. Večina poslancev je predvsem ponavljala stališča, zapisana v resoluciji. Eden redkih, ki je proračun ostro napadel in kolege pozval, naj ne govorijo v imenu svojih držav, ampak v dobro Evrope, je bil Daniel Cohn-Bendit (Zeleni).

Je pa tudi poslanka iz Slovenije Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) kasneje ob glasovanju o resoluciji poudarila, da v parlamentu "ne želimo in ne bomo podprli nižanja evropskega proračuna", saj mora ta še posebej v času spopadanja s krizo ostati dovolj visok.

Kritizirala je tudi netransparenten način, na katerega so si voditelji februarja v pogajanjih o večletnem proračunu v enem večeru razdelili "bonbončke" v obliki milijonskih dodatnih ovojnic za posamezne države. "To je nesprejemljivo za demokratično prihodnost evropske politike," je poudarila.

Tanja Fajon (S&D/SD) je po glasovanju sporočila, da je Evropski parlament danes jasno pokazal, da se ne strinja "z nazadnjaškim proračunom, ki bo naslednjih sedem let pomenil le stroge varčevalne ukrepe". Poslanka sedaj upa, da "nam bo dogovor uspelo izboljšati in da bodo vlade v nadaljnjih pogajanjih enako resne in odgovorne kot Evropski parlament".

Tudi zato, ker je bila razprava o večletnem finančnem okviru danes združena z razpravo o tokratnem vrhu EU, ki bo eden mejnikov letošnjega evropskega semestra, so poslanci višino proračuna večinoma omenjali v kontekstu kritike na račun politike strogega varčevanja. Tarča teh napadov je bil predvsem predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je bil tudi navzoč v dvorani.

Barroso je danes pred poslanci, podobno kot že v torkovem pismu voditeljem, med temami vrha izpostavil izzive glede konkurenčnosti in boj proti brezposelnosti med mladimi. Priznal je, da je bila gospodarska dejavnost lani pod pričakovanji in da obeti niso najboljši, a zatrdil, da so pozitivni znaki in da se kažejo prvi sadovi protikriznih ukrepov in reform, ki se morajo nadaljevati.

Joseph Daul je v imenu EPP poudaril, da je EU na pomembnem križišču in da lahko krizo premaga le, če izbere pravo pot - ne sme se obrniti navznoter, ampak morata prevladati solidarnost in usklajenost. "Evropa potrebuje Evropo bolj kot kadar koli doslej," je poudaril.

Stephen Hughes (S&D) je ostro napadel komisijo. Številkam in napovedim, ki nam jih daje, ne moremo več verjeti, saj jih vsakič znova slabša, je dejal. Barrosu je očital, da je s svojimi zgrešenimi reformami in varčevanjem države z evrom potegnil le še globlje v krizo.

Guy Verhofstadt je v imenu Alde nasprotno od Barrosa ocenil, da glede na podatke, ki prihajajo iz držav, ni videti prav nobenih pozitivnih rezultatov dosedanjih ukrepov. Tokratni vrh bi moral po njegovem "razviti vizijo za bolj holistično strategijo, ki vključuje disciplino in solidarnost".