Nekdanji minister za informacijsko družbo Pavel Gantar je na okrogli mizi na Fakulteti za družbene vede v okviru tedna Svobodne univerze pojasnil, da sta dostop in hitrost interneta danes bistveno boljša kot pred leti. Obdobje interneta od začetka do konca devetdesetih let je poimenoval »herojsko obdobje«, ko je bil internet svobodno in neregulirano, a močno razčlenjeno orodje. Okoli leta 2000 se je po njegovih besedah začelo obdobje interneta kot komercialnega orodja, danes pa je to obdobje vseprisotnosti, a hkrati nadzora.
Nekdanji šolski minister Slavko Gaber je dejal, da Slovenija ni naredila dosti korakov v digitalni dobi, v kateri se »verjetno logično pričakuje«, da se zamikajo tudi procedure demokratičnega odločanja. Meni, da je treba spremeniti zakonodajo, a da je z digitalnim svetom veliko več prostora za premik ne le pri glasovanju oz. e-volitvah, temveč v vsem procesu demokracije, razmislekov in sodelovanja pri odločanju. Opozoril je na vlogo državljanov in njihove odgovornosti pri tem.
Problem padanja volilne udeležbe
Soustanovitelj spletnega portala Danes je nov dan Žiga Vrtačič pa je opozoril na padanje volilne udeležbe. Po njegovem mnenju se je zato treba začeti resno pogovarjati o načinu izpeljave e-volitev, saj da je predvsem pri mlajši generaciji zelo malo ljudi, ki volitve jemljejo resno. Kot je povedal, se premalo pozornosti namenja tudi temu, kaj bi se zgodilo s prerazporeditvijo moči, če bi volivci imeli možnost e-volitev.
Bolj skeptičen je bil strokovnjak za spletno varnost Gorazd Božič, ki je pri e-volitvah izpostavil zapletenost postopkov. »Ko povečujemo kompleksnost, se vedno poveča tudi možnost napak,« je poudaril. Vprašal se je, ali bi pri e-volitvah še vedno štel vsak glas ter ali je internet dejansko zdravilo za volilno apatijo in neudeležbo. Ni važen samo cilj, važen je tudi način izpeljave procesa. Meni tudi, da internet prehaja v četrto obdobje: obdobje bitke za nadzor.
Treba začeti razmišljati o tem, katere teme so predmet referendumske debate
Profesor na Fakulteti za družbene vede Andrej Lukšič je govoril o sodelovanju med civilno družbo in političnim sistemom. Opozoril je predvsem na referendume in povedal, da bo treba začeti razmišljati o tem, katere teme so predmet referendumske debate ter vključiti racionalno argumentacijo na podlagi postavk, v kakšni družbi želimo živeti.
Direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda pa se je dotaknil e-participacije v okviru EU in izpostavil primere dobre prakse pri evropskih projektih, a ob tem opozoril na tehnološko pogojenost. V Sloveniji se sicer po njegovih besedah na področju e-participacije »dosti dogaja« in je digitalna sfera močna, a je to, kaj se na tej osnovi da naučiti ter predvsem kako naprej, treba vpeti v širši kontekst.
