Razprava o prihodnosti EU s Potočnikom je tako minila predvsem v luči pozivov k odgovornemu ravnanju z okoljem, trajnostni rabi virov in trajnostnemu razvoju kot alternativi obstoječim ekonomskim modelom. Ob vprašanju, kakšne so realne možnosti, da se na ta način rešimo iz sedanje krize, je bil komisar jasen: »Saj druge izbire nimamo.«
Kot je spomnil, bo na svetu čez 30 let devet milijard ljudi, viri pa so omejeni in že danes je pritisk nanje neverjeten. Evropa je poleg tega izjemno uvozno odvisna, saj npr. uvozi približno polovico surovin v vsakem proizvodu, ki ga izdela, in 60 odstotkov energije.
»V Evropi bomo morali preprosto dojeti, da se svet spreminja. Imamo zelo veliko zavedanje, da okoljski problemi obstajajo, in smo tudi mednarodno zelo aktivni. A ko govorimo o prilagajanju svojih gospodarskih struktur, smo včasih nagnjeni k temu, da predolgo branimo tisto, kar je preprosto na dolgi rok neubranljivo.«
Tranzicija je neizogibna
Naša bodoča industrijska politika preprosto mora temeljiti na smotrni proizvodnji - z manj vode, energije in surovin - ter ponovni rabi proizvodov. Kdor tega ne razume, po besedah komisarja »preprosto ne vidi, kje svet danes stoji«.
Obenem Potočnik v tem vidi tudi ključno priložnost za razvoj v ekonomskem smislu. Države bi morale aktivno podpirati tovrstne politike ter svoje gospodarstvo in potrošnike usmerjati v to smer. »Kdor bo to razumel prvi, bo že v relativno kratkem času zmagovalec tranzicije, za katero menim, da je neizogibna,« je poudaril.
V razpravi je tudi nanizal vrsto konkretnih primerov, kako je mogoče z inovativnimi prijemi na področjih, kot sta ravnanje z odpadki in reciklaža ter na sploh zeleno gospodarstvo, uspeti in dobro zaslužiti.
K reševanju problemov Evrope bi morali pristopiti z aktivnim glasom ljudi
Eden od državljanov je sicer v razpravi izrazil pomislek, ali je res prava rešitev to, da se podjetnike k okolju prijaznim dejavnostim vzpodbuja z denarjem oziroma dobičkom. Komisar mu je odvrnil, da je treba delovati preko obstoječih tržnih mehanizmov in uporabiti sile kapitala na najučinkovitejši način, saj tržno gospodarstvo vsaj v bližnji prihodnosti nima alternative.
Tudi sicer je Potočnik poudaril, da si najmanj želimo, da bi do sprememb, do katerih prihaja in so neizogibne, prišlo tako, da bi ljudje imeli občutek, da to niso njihove spremembe in da niso bili slišani. Prav zato upa, da bomo evropsko leto državljanov izkoristili za boljše razumevanje, kaj Evropa je, in da bomo k reševanju problemov Evrope pristopili z aktivnim glasom ljudi.
Od besed k dejanjem
Državljane so sicer danes zanimale zelo različne, večinoma povsem konkretne stvari. Komisarja so med drugim opozorili na težave z odlaganjem odpadkov v Sloveniji, ga v luči sporne direktive EU o podeljevanju koncesij na področju oskrbe z vodo vprašali »čigava je voda v Evropi« ter ga kritizirali zaradi nedavno predlagane zakonodaje, ki naj bi na novo uredila promet s semeni v EU. Zanimalo jih je tudi, kaj si misli o gradnji Teš 6 in ali bi si v nekem socialnem podjetju »recikliral oblačila«.
Potočnik je sicer po razpravi v izjavi za novinarje dejal, da »srčno upa«, da bo prišlo do premikov od besed k dejanjem. Izpostavil je nujnost razumevanja, kako pomembno je trajnostno razmišljati danes, da bo prihodnost jutri takšna, kot si jo želimo.
Teden Evrope letos posvečen dialogu z državljani
Javna razprava s Potočnikom na dan Evrope je predstavljala vrhunec pestrega dogajanja v okviru Tedna Evrope v Sloveniji. Ta je bil v letošnjem evropskem letu državljanov posvečen dialogu z državljani. To je bil sicer eden v nizu 42 podobnih dialogov z državljani, ki se bodo od lanske jeseni do pomladi 2014 zvrstili v EU, a edini, ki je potekal prav na dan Evrope.
Razprava z naslovom »EU Si ti - DIALOG 9/5/13«, ki jo pripravilo predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju s partnerji, je potekala v Cankarjevem domu, povezoval pa jo je novinar TV Slovenija Igor E. Bergant.
