Minister je na novinarski konferenci v Ljubljani priznal, da je razsežnost poplav tudi posledica tega, da je Avstrija odprla svoje jezove na Dravi. Sicer pa gre po ocenah strokovnjakov za tako katastrofo, da bi jo bilo nemogoče preprečiti, je dejal Erjavec.
Povedal je še, da je zunanje ministrstvo preko veleposlaništva na Dunaju stopilo v stik z avstrijskim ministrom za okolje Nikolausom Berlakovichem. Z njim so se dogovorili, da se bosta državi v prihodnje sproti obveščali in usklajevali, da škoda zaradi poplav ne bi bila še večja.
Minister Erjavec, ki je tudi podpredsednik vlade, je ob tem napovedal, da bo v sredo obiskal Slovenj Gradec, Dravograd in Maribor ter najhuje prizadete občine na mariborskem območju.
Vlada bo verjetno na prihodnji seji govorila o pomoči za odpravo najhujših posledic vodne ujme. Škodo morajo sicer najprej oceniti občinske komisije.
Če bo ocena škode v okvirih, ustreznih za pridobitev evropske pomoči, bo Slovenija po ministrovih besedah za to pomoč tudi zaprosila.
Članica Evropske unije lahko za pomoč iz solidarnostnega sklada EU zaprosi, če ocenjena škoda znaša več kot tri milijarde evrov ali več kot 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Po pravilih EU se pri odločanju o dodelitvi sredstev iz solidarnostnega sklada upošteva celotna škoda, a denar je lahko porabljen samo za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti. Denar je tako lahko porabljen le za škodo, ki je ni mogoče zavarovati, ne pa na zasebnih objektih.
