Predsednica v vlade Alenka Bratušek sicer vseh podrobnosti glede sporočil iz Bruslja še ne pozna, ji je pa minister za finance Uroš Čufer že nakazal, v katero smer gredo pripombe.

Maksimalen napor vlade

Bratuškova je v izjavi novinarjem danes v Ljubljani spomnila, da ukrepi, ki jih vlada predvideva z rebalansom proračuna in so navedeni v programu stabilnosti, veljajo tudi celo prihodnje leto. Tedaj bo njihov javnofinančni učinek toliko večji.

Zato bodo po njenem mnenju prepričali Bruselj, da je to maksimalen napor, ki ga je ta vlada lahko naredila. Četudi pa bi vlada dodatne ukrepe načrtovala in jih sprejela denimo septembra ali oktobra, bi bil po njihov javnofinančni učinek po besedah Bratuškove majhen.

Spomnila je, da je vlada v programu stabilnosti jasno navedla, kaj se letos da narediti. Če pa bi ukrepi, ki jih je ta vlada sprejela za polovico leta, veljali celo leto, bi po njenih ocenah imeli okoli 260 milijonov evrov nižji proračunski primanjkljaj. »Zakaj ni tako, lahko vprašate kolege iz opozicije, ki so se trdno opirali vladanja, kljub temu, da jim je vlada dejansko že razpadla in tri mesece niso naredili nič,« je bila ostra predsednica.

Banke so tema številka ena

Po njenem mnenju ponedeljkov pogovor o Sloveniji v Bruslju ni nenavaden. Kot je pojasnila, so o tem v Bruslju že govorili, banke pa da so »tema številka ena« tako pri nas kot drugod v Evropi.

Ob tem je predsednica vlade poudarila, da se na nek način strinja z Evropsko komisijo, da je morda boljši kakšen mesec zamika s prenosom slabih terjatev na slabo banko in da so številke ter prenosi na to družbo bolj natančno analizirani.

Družba za upravljanje slabih terjatev je po besedah premierke pripravljena in bi lahko terjatve prevzela tudi konec junija, kot so napovedovali, a sedaj čakajo na ocene in analize Evropske komisije.

Proti tudi za ceno sodelovanja v koaliciji

Prvak DeSUS Karl Erjavec po opominu iz Bruslja zaradi javnofinančnega primanjkljaja ne vidi več prostora za znižanje javne porabe. Zagotavlja pa, da DeSUS ne bo pristal na nižanje pokojnin, ne letos ne v prihodnjih dveh letih. »Smo proti znižanju pokojnin, tudi za ceno našega sodelovanja v vladni koaliciji,« je jasen Erjavec.

Po Erjavčevih besedah se namreč špekulira o tem, da bo treba zarezati tudi v pokojnine. Vendar pa ni želel povedati, ali ta sporočila vnovič prihajajo tudi od ministra za finance Uroša Čuferja.

Dve tretjini upokojencev na robu revščine

Erjavec je pred sejo DZ v odzivu na opozorila iz Bruslja spomnil, da dve tretjini upokojencev živi na robu revščine. Prepričan je, da se države ne bo rešilo iz krize s tem, da se bo jemalo najbolj revnim, ampak da je treba začeti s tistim, kar »imamo za domačo nalogo«, torej s sanacijo bank. Začeti pa je treba po njegovem prepričanju tudi z infrastrukturnimi projekti.

»Na srednji Savi varujemo sulce in metuljčke, namesto, da bi gradili hidroelektrarne in izvažali elektriko ter si ustvarjali dohodek,« je bil oster prvak DeSUS.

Stranka DeSUS tako ne bo ne bo pristala na znižanje pokojnin, pri čemer Erjavec upa, da bodo upokojenci njega in DeSUS »v tem boju končno podprli«.

Šircelj: Ponovno bo treba spremeniti proračun

Opozorila iz Bruslja, da mora Slovenija storiti več za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pomenijo, da bo treba znova spremeniti proračun, predvsem pa veliko več storiti na odhodkovni strani, je ocenil poslanec SDS Andrej Šircelj. Prepričan je, da se ne bo moč izogniti še enemu rebalansu letošnjega proračuna.

Šircelj, sicer tudi predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank, je pred začetkom današnje seje DZ poudaril, da bo treba pospešiti tudi sanacijo bančnega sistema.

Prevc: Predlog rebalansa je premalo ambiciozen

Dejstvo, da je bila Slovenija nenapovedano predmet razprave srečanja finančnih ministrov območja evra, govori o tem, da poteze vlade pri rebalansu proračuna niso dovolj ambiciozne, je danes v Ljubljani poudaril vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc. Vladi zato predlaga, da predlog rebalansa za leto 2013 umakne iz obravnave.

Prevc je na novinarski konferenci dejal, da predlog rebalansa celo zvišuje odhodke, absolutno pa je premalo ambiciozen in zato po njegovem mnenju nikakor ne moremo reči, da se giblje v smeri konsolidacije javnih financ. »V ponedeljek pa so naša opozorila dobila tudi potrditev s strani Evropske komisije,« je dejal.

Predlagajo oblikovanje delovne skupine

Zato v poslanski skupini SLS premierki Alenki Bratušek predlagajo, da se še danes oblikuje posebna delovna skupina za pripravo novega predloga rebalansa proračuna za leto 2013, ki bo sestavljena iz predstavnikov vseh parlamentarnih strank, ti pa naj v naslednjih dneh poiščejo rešitev za zmanjšanje primanjkljaja.

»Prepričani smo, da bi enotna podpora koalicijskih in opozicijskih poslancev k bistveno bolj ambicioznemu proračunu pomenila bistveno boljši signal tako slovenski javnosti kot tudi Evropi,« je ocenil Prevc.

Hudič poleg šale vzel še državo

»Zavedamo se, da je hudič vzel šalo, če bomo še malo počakali, pa nam bo do konca leta vzel še državo,« pa je poudaril poslanec SLS Franc Pukšič. Prepričan je, da slovensko gospodarstvo ne more prenesti dodatnih davčnih bremen, zato bi bilo treba zarezati v nekatere že pridobljene pravice. Ali pri tem misli na nižanje pokojnin, pa ni želel pojasniti.

O konkretnih ukrepih za znižanje primanjkljaja namreč v poslanski skupini SLS ne želijo govoriti, saj je po njihovem mnenju dogovor o teh treba sprejeti za zaprtimi javnosti, stran od medijev. Prepričani so, da je sedaj skrajni čas, ko mora celotna slovenska politika prevzeti odgovornost za finančno stanje v državi, če hočemo ohraniti finančno suverenost države.

Slovenija je namreč v ponedeljek na zasedanju evroskupine v Bruslju dobila dva opomina - da mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja in da je pri sanaciji bančnega sektorja kakovost pomembnejša od hitrosti. Evropska komisija meni, da bodo potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja.