Po Pahorjevem mnenju se bo Evropa v prihodnje razvijala z več hitrostmi, v našem interesu pa je, da smo v Evropi prve hitrosti.

Kot je opozoril, je to le delno odvisno od naše politične volje. V knjižici z naslovom Osvežitev strategije zunanje politike, ki jo je razdelil med zbrane vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev, je poudaril, da je to bolj odvisno od tega, ali bomo kvalificirani za to, da bomo ostali v Evropi prve hitrosti.

Po Pahorjevem mnenju bosta vzporedno potekala procesa širitve EU in poglobitve sodelovanja, pri čemer ne bodo vse države vključene v Evropo prve hitrosti, ki pa bo v vsakem primeru Evropa z enotno valuto. Prav mogoče je, da bi, če bi se nadaljeval proces širitve in bi v unijo nekoč vstopila tudi Turčija, imeli Evropo treh hitrosti, je dejal.

V Evropi prve hitrosti

"V našem interesu je, da smo v Evropi prve hitrosti. To pa ni naša zunanjepolitična ali evropska usmeritev, ampak najprej predvsem naša domača naloga, če ocenjujemo, da je to naš nacionalni interes," je poudaril predsednik.

Pahor meni, da je za Slovenijo dober in koristen razvoj dogodkov, da bo Evropa šla po tej poti in da bomo predvidoma po evropskih volitvah dobili soglasje za novo konvencijo o prihodnosti Evrope. Po njegovem je možno, da bo prišlo do razprave o tem, da bi se zaradi večje učinkovitosti EU dalo nekaj pravic, ki sedaj pripadajo državam članicam, organom unije. "V Sloveniji morda ne zamujamo z razpravo o teh vprašanjih, gotovo pa nismo v prvih vrstah," je opozoril.

"Mi nismo ZDA, mi nismo melting pot. Mi moramo zaradi značaja EU ohraniti določene različnosti. Brez tega tudi zame kot prepričanega Evropejca EU ni prava perspektiva," je poudaril Pahor.

Pahor je tudi opozoril, da ni vprašanje, ali bo svet soočen z novo recesijo, temveč kdaj bo soočen z novo recesijo. "Mednarodna skupnost ni niti odpravila razlogov (za zadnjo recesijo), kaj šele da bi poskrbela, da bi se ti regulirali. Niti dotaknila se ni povoda za gospodarsko krizo, ki je leta 2008 pljusknila iz ZDA," je pojasnil. Kot je opozoril, neregulirani finančni trgi in moralni hazard, ki ostaja pri upravljanju z denarjem, ki ni last ljudi, ki z njim upravljajo, ostaja eden največjih sprožilcev poglobljene neenakosti v svetu in upora zoper njo.

Pahor je menil, da je po 15 letih dozorel čas za pripravo nove strategije slovenske zunanje politike, zato si bo prizadeval, da bi ta dokument nastal v razumnem času. "Ta nov dokument naj nima premajhnih ambicij. Mislim, da si naši ljudje in naša država zaslužijo (...) odličen dokument, ki bo vsem skupaj dobro, učinkovito in premišljeno vodilo v naših evropskih in zunanjepolitičnih korakih naprej," je še dejal in dodal, da je "naša dolžnost, da služimo našim ljudem".

Erjavec: obstoječa zunanjepolitična strategija že davno zastarela

Kot je v uvodnem delu 18. posveta slovenske diplomacije, ki je bil odprt za javnost, poudaril Erjavec, je obstoječa zunanjepolitična strategija že davno zastarela, saj je Slovenija vse cilje iz nje že v celoti izpolnila. Zato je po njegovih besedah potreben razmislek, kaj je vloga slovenske zunanje politike in kateri so najbolj vitalni interesi slovenske države, zlasti v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. "Svet se zelo hitro spreminja, tisto, kar je veljalo nekoč, danes ne velja več," je poudaril.

Interesi slovenske zunanje politike so po njegovih besedah gotovo miroljubna politika, varnost in mir ter čim večja stopnjo blagostanja za slovenske državljane.

Med prioritetami Slovenije znotraj EU je Erjavec navedel širitev povezave ter evropsko varnostno in zunanjo politiko. "Če je bila Slovenija leta 2008, zlasti v prvi polovici, ko je predsedovala EU, zgodba o uspehu, se mora danes boriti za to, da ostane kredibilna članica," je dejal Erjavec. To pa bo po njegovih besedah ostala, če bo imela dobre gospodarske razmere in čim manjši javni finančni primanjkljaj. "Dokazali smo, da lahko sami rešujemo svoje težave, vendar ta izziv ostaja tudi v letu 2014," je poudaril.

S Hrvaško dve odprti vprašanji

Erjavec je napovedal, da si bo Slovenija na področju multilaterale prizadevala za uspešno kandidaturo v Svet ZN za človekove pravice v obdobju 2016-2018. Prepričan je, da bo kandidatura uspela, saj si po njegovih besedah to "zaslužimo, ker Slovenija na področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin igra izjemno aktivno vlogo".

Glede odnosov s sosednjimi državami je ocenil, da so na splošno dobri in prijateljski, vendar imamo z vsako tudi kakšno odprto vprašanje.

S Hrvaško ima Slovenija dve odprti vprašanji. Pri vprašanju meje med državama, ki se rešuje z arbitražo, bomo morali spoštovati odločitev, ki jo bo sprejelo arbitražno sodišče, je dejal Erjavec. Predvideva, da bi bila ta odločitev lahko sprejeta v začetku leta 2015.

Za rešitev vprašanja LB je bil sklenjen memorandum, vendar si ga zdaj vsaka stran interpretira po svoje. "Za slovensko stran je zelo jasno, kaj je podpisala in kaj je v njem napisano. Če bodo nadaljevali s sodnimi postopki, se bomo sklicevali na memorandum in da gre za zadevo, ki jo je treba reševati v okviru nasledstva, ne pa na hrvaških sodiščih," je dejal Erjavec.

Odnosi z Rusijo napredujejo

V odnosih z Italijo je minister izpostavil vprašanje financiranja slovenske manjšine, ki po njegovih besedah ni več tako zaostreno kot v preteklosti. Tudi v Avstriji so bili po njegovem mnenju narejeni pomembni koraki v odnosu do slovenske manjšine. Glede Madžarske pa je izrazil pričakovanje, da bo v tem mesecu končno odprta cesta Verica-Gornji Senik.

Erjavec je ocenil, da je bil v odnosih z velikimi silami velik korak narejen s Francijo, ki so jo lani obiskali vsi najvišji predstavniki države, v Sloveniji pa se je mudil francoski predsednik Francois Hollande.

Napredek je bil po njegovih besedah narejen tudi v odnosih z Rusijo. Blagovna menjava med državama narašča, še pred dvema letoma je znašala 1,3 milijarde evrov, v tem trenutku je 1,7 milijarde, cilj pa je dve milijardi evrov, je navedel. Če bo uspel projekt plinovoda Južni tok, pa bomo hitro podvojili menjavo, je prepričan Erjavec.

Ocenil je, da so odnosi z ZDA dobri in da so Združene države strateški partner Slovenije.

Gospodarska diplomacija pomemben del zunanje politike

Minister je poudaril pomen gospodarske diplomacije, zlasti v smislu odpiranja vrat slovenskemu gospodarstvu. Pohvalil je delo diplomatskih predstavništev na tem področju in poudaril, da iz gospodarstva prihajajo v glavnem pozitivne ocene.

Kot je dejal, je gospodarska diplomacija pomemben del dejavnosti slovenske zunanje politike, treba pa se je dogovoriti, na kakšen način se organizirati, da bodo vsi tisti, ki skrbijo za internacionalizacijo gospodarskega poslovanja, čim učinkovitejši in da bodo sredstva v ta namen čim racionalneje porabljena.

Erjavec ni zadovoljen s proračunom za zunanje ministrstvo za leto 2014, vendar je to po njegovih besedah usoda vseh ministrstev. Predvideva, da bodo s temi sredstvi in nekateri spremembami, zlasti kar zadeva plačilo članarin v mednarodnih organizacijah, zadržali raven financiranja iz preteklega leta.

Vodja diplomacije je ocenil, da slovenska zunanja politika kljub slabemu gospodarskemu in finančnemu stanju dobro opravlja svoje naloge. Diplomate je pohvalil in izrazil pričakovanje, da bodo v tem duhu nadaljevali tudi letos.

Posvet, ki se ga udeležujejo vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev, se nadaljuje za zaprtimi vrati. Udeležence bo popoldne nagovoril predsednik republike Borut Pahor, v torek pa še predsednica vlade Alenka Bratušek.