V UKC Ljubljana uvedli notranjo revizijo; zdravnika zanikata protizakonito dejanje
Erjavec je po današnjem kolegiju prvakov koalicije spomnil, da mora finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) obravnavati še vlada. Poudaril je, da bo treba preveriti, kakšne so možnosti, da najdejo potrebna sredstva za bolnišnice. »Slišimo, da se 20 odstotkov zdravstvenega denarja izgubi v korupciji. In če bomo prihodnje leto uspešni v boju proti korupciji, potem tudi 22 milijonov ne bi smelo biti težava,« je dodal.
Kako bodo krili predviden 22,6 milijona evrov visok nepokrit minus?
Skupščina ZZZS je namreč pretekli teden potrdila finančni načrt zavoda za prihodnje leto. Ni pa še dokončno dorečeno, kako bodo krili predviden 22,6 milijona evrov visok nepokrit minus. Med možnimi ukrepi je nadaljnje znižanje cen zdravstvenih storitev za 1,6 odstotka, teoretično bi lahko do prihrankov v zdravstveni blagajni prišli s prenosom financiranja terciarja in specializacij v zdravstvu na državni proračun ali pa s kritjem luknje iz državnega proračuna, a temu finančno ministrstvo nasprotuje. Nepokrit primanjkljaj v letu 2014 bi lahko bil manjši, če bo tudi prenos plačila sredstev iz letošnjega leta na prihodnje nižji od predvidenega, denimo na račun prispevkov od božičnic.
Čim prej je treba počistiti s korupcijo
Koalicijski partnerji že intenzivno pripravljajo prioritete za novo koalicijsko pogodbo, v kateri bo ključen prav dogovor o izhodiščih za zdravstveno reformo. Slednjo je po Erjavčevi oceni treba čim prej izpeljati, a pogoj za to je tudi, da se v zdravstvu čim prej »počisti s korupcijo«. Ob tem je poudaril pomen nadaljevanja aktivnosti Nacionalnega preiskovalnega urada na tem področju.
Gradnja urgentnih centrov
Erjavec, sicer zunanji minister, ki po odstopu Tomaža Gantarja začasno vodi tudi zdravstveni resor, bo imel kar nekaj dela tudi med prazniki. Za področje zdravstva je tako napovedal, da mora podpisati še nekaj pogodb za urgentne centre, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče izkoristiti evropskih sredstev. To pa bi pomenilo, da bi bile možnosti za to, da bi v prihodnjem letu začeli z gradnjo urgentnih centrov, »praktično ničelne«, je pojasnil.
