Zaradi dolgotrajnega nastajanja tal pomeni pozidava skoraj nepovratno izgubo najdragocenejšega naravnega vira, je prepričan Lobnik.
Ob tem je opozoril, da je odnos politike in širše družbe v Sloveniji do kmetijskih zemljišč in nezavedanja, kako strateško je pomembna ta naravna dobrina za preživetje, eden najslabših v EU.
»V nobeni od zahodnih demokracij, kjer se zavedajo pomena kmetijskega prostora, ne prihaja do tako drastičnega zmanjševanja površin najboljših kmetijskih zemljišč, ki jih nekateri ukrepi vlade v lanskem in letošnjem letu celo spodbujajo,« je bil oster Lobnik.
Pri tleh, ki nastajajo iz apnencev in dolomitov, katerih izvor je večinoma kemično preperevanje (topljenje), se mora raztopiti 100 kilogramov apnenca ali dolomita, da nastane pol kilograma tal, pojasnjuje Lobnik. Iz peščenjakov in fliša je pot hitrejša, ker je prisotno v večji meri tudi fizikalno preperevanje. Ker pa so v dolgi dobi nastajanja tal prisotni tudi negativni klimatski in erozijski procesi, je lahko nastajanje upočasnjeno oz. je del tal odnesen na druge lokacije, v reke ali morja.
Ključni parametri rodovitnosti tal so vsebnost in razmerja hranil ter sposobnost za zadrževanje hranil in vode, kar je pogojeno z globino tal, teksturo, strukturo in vsebnostjo humusa. Rodovitni del tal je mikrobiološko aktiven, je habitat za organizme v tleh, ki je številčno mnogokrat večji kot na površini Zemeljske oble. V pesti tal živi v povprečju toliko organizmov, kot je ljudi na Zemlji.
Lobnik pojasnjuje, da od tod tudi njihova sposobnost, da omogočajo razkroj odmrlih rastlinskih in živalskih ostankov, jih mineralizirajo in omogočijo ponoven vstop mineralnih snovi v kroženje v naravi, ki je eden od najpomembnejših procesov na tem planetu.
»Tla so pomembna tudi za filtriranje in razgradnjo onesnažil, ohranjanje biodiverzitete ter varovanje naravne in kulturne dediščine. Rodovitnost tal omogoča rast in pridelovanje rastlin, zato tudi pravimo, da so tla multifunkcionalna,« je še dodal Lobnik.
