Po včerajšnji seji še vedno ni jasno, ali se bo vlada Alenke Bratušek odločila za ustavitev 1,45 milijarde evrov vrednega projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). V zgodbo se je zdaj vpletla tudi Evropska investicijska banka (EIB), največja financerka projekta. Na Holding Slovenske elektrarne (HSE) je konec decembra poslala pismo, v katerem je opozorila, da si pridržuje tudi pravico do prekinitve 550 milijonov evrov vredne pogodbe o financiranju.
EIB zahteva od HSE natančnejša pojasnila, povezana z zadnjimi dogajanji okoli TEŠ 6. Med drugim jo zanima, kako resna je grožnja Alstoma, dobavitelja tehnološke opreme za TEŠ 6, s ponovnim odhodom z gradbišča in kaj bo z ekonomiko nove elektrarne. Ta bi po trenutnih cenah električne energije z obratovanjem na leto ustvarjala več deset milijonov evrov izgube, kar bi TEŠ onemogočilo vračanje posojil. Res je, da ima EIB za 440 milijonov evrov posojil zavarovanih s poroštvom države. A ta je še pred njihovo odobritvijo zahtevala več zavez, pri čemer so v TEŠ najmanj dve (končna cena projekta in cena premoga) že prekršili. Po naših informacijah naj bi predstavniki EIB še ta mesec zahtevali sestanek z vodstvom HSE. »Lahko vam potrdim, da jih zanima dejansko stanje stvari in ali je v projektu prišlo do kršitve pogodbenih obveznosti,« je včeraj dejal generalni direktor HSE Blaž Košorok, ki omembi pravice do prekinitve financiranja »ne želi dajati prevelikega pomena«.
V mednarodni banki so sicer po začetni naklonjenosti projektu v zadnjih dveh letih postali opazno previdnejši pri dogovorih o financiranju TEŠ 6. Že konec leta 2012 so notranje službe odločevalce v EIB opozarjale na obstoj suma korupcijskih tveganj v povezavi s projektom. Tudi zato naj bi v banki s precejšnjo mero zaskrbljenosti spremljali kriminalistično preiskavo spornih poslov v TEŠ, ki so jo sprožili dokumenti iz Švice, in delo Evropskega urada za boj proti prevaram (OLAF), ki se s TEŠ 6 ukvarja že leto in pol. V vsakem primeru bi morebitni umik EIB iz financiranja zelo verjetno dokončno potopil projekt. V HSE in TEŠ, kjer so posojilo EIB začeli črpati lani, bi namreč morali čez noč najti za okrog 750 milijonov evrov novih finančnih virov. Skupaj z EIB bi se namreč posledično iz projekta zelo verjetno umaknila tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki je TEŠ posodila 200 milijonov evrov z rokom zapadlosti v letu 2026.
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je sicer včeraj poudaril, da vlada odločitve o TEŠ 6 še ni sprejela. Obravnavali naj bi tri scenarije: da gredo s projektom naprej; da ga začasno zaustavijo in pred tem pridobijo podatke, ki jih vlada išče že več kot pol leta; ali pa da ga dokončno zaustavijo. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi bil zadnjemu scenariju še vedno najbolj naklonjen minister za obrambo Roman Jakič (PS), nekateri ministri naj bi se na včerajšnji seji zavzemali za dokončanje projekta, vendar pod budnim očesom države, vsi pa naj bi poudarjali nujnost podrobnejše revizije projekta za nekaj let nazaj.
Po naših informacijah je ključna dilema v vladi povezana s ceno premoga za TEŠ 6. Zanimalo naj bi jih, ali bo cena res znašala 2,25 evra na gigajoul premoga, kot še vedno obljubljajo v TEŠ, prav tako, ali je projekt tudi ob tej ceni ob sedanjih cenah električne energije sploh rentabilen. Med predlogi, ki naj bi padli na mizo, naj bi bila sprememba zakonodaje, ki bi računskemu sodišču omogočila revizijo v odvisnih podjetjih državnih družb, torej tudi v TEŠ. K tej je vlada računsko sodišče pozvala že sredi lanskega leta.