Včerajšnja poldnevna zapora železniške proge med Divačo in Koprom, ki jo je povzročil plaz, zaradi česar se je iztirila lokomotiva, je ponovno opozorila na ranljivost enotirne proge na tem ključnem odseku slovenskega železniškega omrežja. »Prevozi v Koper in iz njega pomenijo kar 60 odstotkov vseh prevozov tovornega prometa Slovenskih železnic. Zapora povzroča poslovno škodo, saj ne bomo mogli pravočasno izpolniti svojih obveznosti do poslovnih partnerjev v tujini in Sloveniji,« je povedal Marko Tancar iz Slovenskih železnic, ki so po najnujnejši sanaciji proge takoj začele pospešen odvoz čakajočih tovornih vlakov, potniški promet pa bo stekel danes.
Drugi tir pomeni rast pristanišča Koper
V Luki Koper so povedali, da poslovne škode predvidoma ne bodo utrpeli, saj ne bo izpada prihodkov, čeprav bodo storitve opravili z zamudo. »Zemeljski plaz, ki je naravna nesreča oziroma višja sila, ne bi smel vplivati na morebitne odškodninske zahtevke strank,« so zapisali. So pa v Luki Koper vlado ponovno opozorili na črni scenarij, po katerem bi zaradi hujše nesreče pristanišče ostalo odrezano od sveta za dlje časa, kar bi ogrozilo vse gospodarske subjekte, ki se dnevno oskrbujejo prek koprskega pristanišča. »Upam in verjamem, da se bodo tokrat zamislili tudi tisti, ki so skeptični glede gradnje drugega tira,« je komentiral predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič. »Alternativne poti danes ni, zato obstaja nevarnost, da si kupci naših storitev izberejo zanesljivejše transportne poti,« je dejal Mišič.
»V takšnih primerih se pokaže, da je drugi tir res nujno potreben in da je edina dolgoročna rešitev. Že najmanjša nesreča namreč pomeni zaporo proge, alternativa v tem primeru pa je le usmeritev na cesto ali čakanje v pristanišču,« je dogodek komentirala Elen Twrdy, dekanka fakultete za pomorstvo in promet, ki podpira preučitev cenejših možnosti gradnje drugega tira.
Slovenske železnice so v prvih osmih mesecih letos v Koper in iz njega prepeljale 6,5 milijona ton tovora. V tem obdobju so se prevozi v luškem tranzitu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za sedem odstotkov.
Čeprav se količine pretovora v Luki Koper v zadnjih letih povečujejo, obstaja nevarnost, da slovensko pristanišče izgubi svojo močno pozicijo med preostalimi pristanišči na severu Jadrana. »Najbolj zgovoren je podatek, da bo glede na projekcijo rasti pretovora skozi Luko Koper obstoječa želez niška infrastruktura zasičena že do leta 2017,« so opozorili v Luki Koper, kjer pojasnjujejo, da bodo morali v tem primeru odklanjati tovor, ki se bo preusmerjal na druge transportne poti.
Opravljena napoved pretovora v koprskem pristanišču predvideva rast na dobrih 20 milijonov ton pretovora do le ta 2020, deset let pozneje pa že na 35 milijonov ton. Ob dejstvu, da zapusti koprsko pristanišče po tračnicah kar 60 odstotkov blaga, je zgraditev 27 kilometrov dolgega drugega tira med Koprom in Divačo za največje slovensko pristanišče ključnega pomena. A vlada se pri tem projektu obotavlja že več kot deset let, medtem pa se njegova cena stalno viša. Še leta 2007, ko bi lahko Slovenija iz Bruslja za gradnjo drugega tira dobila 230 milijonov evrov pomoči, je bil projekt ocenjen na 700 milijonov evrov, zdaj pa je ta vrednost po ocenah nekaterih poskočila na 900 milijonov evrov, spet drugih pa celo na 1,3 milijarde evrov.
Ministrstvo skeptično o ekonomski upravičenosti
»Ne trdimo, da drugi tir med Divačo in Koprom ni potreben. Treba pa je narediti resno analizo trenutne ocenjene vrednosti investicije in pregledati alternativne možnosti,« razmišljajo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Številka 1,4 milijarde po njihovem namreč odpira vprašanja o ekonomski upravičenosti naložbe, za katero v tem trenutku realno ni mogoče zagotoviti sredstev. Na ministrstvu so poudarili, da bo do konca leta 2014 končan projekt modernizacije obstoječe proge Divača–Koper, ki bo povečala prevozno moč obstoječe proge z devet na 14 milijonov ton na leto, a tudi sami priznavajo, da to glede na projekcije dolgoročno ne bo zadostilo potrebam Luke Koper. »Dodatno bo treba preučiti kot alternativo, kako in kje je mogoče na obstoječem tiru odpraviti ozka grla in dodatno povečati prepustnost in prevozno moč. Treba je ugotoviti, ali je mogoče z dodatnimi ukrepi na obstoječem tiru zagotoviti kapacitete, ki jih potrebuje Luka Koper za prihodnjih deset let,« so na ministrstvu nakazali, da se utegne drugi tir spet oddaljiti.
