Premier Janez Janša je v petek pojasnil, da vlada predmeta spora in memoranduma ni potrdila zato, ker ni v skladu s sklepom DZ o zaščiti slovenskih interesov iz 18. februarja 2009. Ta sklep je DZ sprejel ob vstopanju Hrvaške v Nato, da bi preprečil referendum o tem vprašanju, s katerim so takrat grozile SNS ter zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda in Zavod 25. junij.
V sklepu je med drugim zapisano, da Slovenija zavrača spreminjanja stanja na kopnem in morju na dan 25. 6. 1991, ko so slovenski organi izvajali pristojnosti "tudi v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure pri Hotizi ter ko je imela teritorialni stik z odprtim mojem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom".
Janša je to povedal, potem ko je vlada v petek že tretjič obravnavala četrto redno poročilo o delu projektne skupine za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem, in prvič memorandum v celoti, torej celotno gradivo za zagovor pred arbitražo.
Vlada je obravnavala dva predloga predmeta spora - A in B. Prvega je pripravila projektna skupina ministrstva za zunanje zadeve, drugega pa naj bi po poročanju medijev pripravili predstavniki Zavoda 25. junij, ki so sodelovali tudi pri pripravi memoranduma. Ta predlog naj bi določal kopensko mejo na Savudrijskem polotoku, s čimer bi bil slovenski tudi cel Piranski zaliv.
Janša je pojasnil, da je vlada ocenila, da predloga B "zaradi vsebinskih, pa tudi časovnih zadržkov", ni možno implementirati v memorandum, zato je predlagala malenkostne dopolnitve predloga A. DZ pa naj bi sedaj odločil "med osnovno varianto in minimalno dopolnjeno varianto". Po poročanju TV Slovenija naj bi bili v dopolnjeni različici tudi štirje sporni zaselki na levem bregu Dragonje.
Premier Janša je še dejal, da ne pričakuje velikih težav ob odločanju v DZ, menil pa je tudi, da odložitev roka za oddajo memoranduma - ta je določen za 11. februar - ne bo potrebna. K odložitvi ga je sicer zaradi koalicijske krize pozval evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi).
V opozicijskih PS in SD pa so ocenili, da seja DZ ni potrebna, saj je po arbitražnem sporazumu odgovornost na vladi, da sprejme memorandum. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je še mnenja, da seja ni potrebna, ker so se parlamentarne stranke do tega opredelile že na torkovi seji OZP.
"Primerno za obravnavo na vladi"
OZP, ki je obravnaval oba predloga predmeta spora, potem ko je Janša za predlog MZZ dejal, da ni dobro pripravljen, je v torek po maratonski seji namreč ocenil, da je pripravljeno gradivo "primerno za obravnavo na vladi".
Zunanji minister Karl Erjavec je ob tem pojasnil, da predloga predmeta spora, ki ga je pripravil MZZ ob pomoči domačih in tujih strokovnjakov in odvetnikov, ne bo spremenjen. Odločitve vlade, da odločanje o predmetu spora in memorandumu preda DZ, pa nato v petek ni želel komentirati.
V PS in SD so ob tem vlado obtožili, da to pomembno zunanjepolitično temo izkorišča za notranjepolitične potrebe.
O vsebini predlogov A in B ni veliko znanega, saj je po arbitražnem sporazumu vsebina zaupne narave. Je pa poslanec SD Samo Bevk, ki je član OZP, za TV Slovenija dejal, da je predlog MZZ celo boljši od sporazuma Drnovšek-Račan. Po poročanju TV Slovenija pa naj bi bili v popravljeni različici tudi štirje sporni zaselki na levem bregu Dragonje.
Predsednik OZP Jožef Horvat je že napovedal, da bo na ponedeljkovo sejo odbora, ki naj bi bila ob 10. uri, povabil tako premiera Janšo kot zunanjega ministra Erjavca s sodelavci, od katerih pričakuje, da bodo spremembe podrobno predstavili. Kot je dodal, bo OZP na zaprti seji samo dal priporočila vladi, na koncu pa se bo odločila vlada.
Predložitev 11. februarja
V skladu z arbitražnim sporazumom bi sicer Slovenija in Hrvaška že do 9. januarja 2012 morali podrobneje opredeliti predmet spora. Takrat je Slovenija Hrvaško obvestila, da bo opredelitev arbitražnemu sodišču predložila v memorandumu. Tega morata državi v skladu z dogovorom z arbitražnim sodiščem hkrati predložiti 11. februarja. Nato bosta imeli do 11. novembra 2013 čas, da predložita odgovore nanju, obravnava pa bi se po sedanji časovnici začela spomladi 2014.
S sporazumom iz leta 2009, ki je bil v Sloveniji potrjen tudi na referendumu in je v veljavo stopil 29. november 2010, sta se državi dogovorili, da bo arbitražno sodišče dokončno razsodilo o meji med državama, njegova razsodba pa bo zavezujoča.
Sporazum sodišču nalaga, da na podlagi pravil in načel mednarodnega prava določi potek morske in kopenske meje. Na podlagi mednarodnega prava, pravičnosti (equity) in dobrososedskih odnosov s ciljem dosege poštenega in pravičnega rezultata ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin mora določiti tudi stik Slovenije z odprtim morjem ("junction") in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Izhodišče je stanje na dan 25. 6. 1991, enostranska dejanja in dokumenti po tem datumu pa nimajo pravnega pomena.
Državi sta se sicer za arbitražo odločili, potem ko od razpada nekdanje skupne države vprašanja meje kljub več poskusom dvostransko nista uspeli rešiti.
