Z rebalansom se načrtovani proračunski prihodki znižujejo za 527 milijonov evrov na slabih 8,1 milijarde evrov, pri čemer so ob upadu davčnih prihodkov v višini skoraj 320 milijonov evrov nižje zastavljena tudi prejeta sredstva iz proračuna EU. Teh naj bi bilo za skoraj 258 milijonov manj. Odhodki proračuna pa se zvišujejo za 10,5 milijona evrov na 9,6 milijarde evrov.
Kot ključna razloga za pripravo rebalansa je vlada izpostavila poslabšanje makroekonomskih napovedi glede na lansko jesen in pa dejstvo, da so bili nekateri odhodki načrtovani prenizko oziroma sploh niso bili predvideni. Dodatna sredstva je treba z rebalansom zagotoviti predvsem za plače in pokojnine pa tudi za servisiranje javnega dolga.
Teh dodatnih odhodkov, ki niso bili načrtovani, je navedbah vlade za 350 milijonov evrov. Vlada je del te vsote pokrila z dodatnimi prihodki. Z dvigom DDV, višjimi sodnimi taksami in dajatvami za uporabo vozil v cestnem prometu ter davkom na srečke naj bi država dobila okoli 120 milijonov evrov dodatnega denarja.
Opozicija rebalansu očita nerazovojno naravnanost
Ostale dodatne odhodke rebalans pokriva s prerazporeditvami med postavkami in resorji. Za dobrih 247 milijonov evrov se tako na primer zmanjšujejo sredstva za investicije, med ministrstvi pa se sredstva zvišujejo le finančnemu in notranjemu.
Vlada je sicer na podlagi dopolnil odbora za finance in monetarno politiko po tri milijone evrov dodatnih sredstev namenila za za razpis za infrastrukturo v romskih naseljih in za promocijo turizma.
Opozicija rebalansu zaradi zmanjšanje sredstev za investicije in ohranjanja tekoče porabe očita nerazvojno naravnanost, ostro pa nasprotuje tudi dejstvu, da se z rebalansom dejansko za 50 odstotkov zvišuje načrtovani proračunski primanjkljaj.
Ob tem opozarjajo, da gre za odmik od zavez vlade glede uravnoteženja javnih financ in se pri tem sklicujejo tudi na zadnja opozorila Evropske komisije in evroskupine. Po njihovem prepričanju gre za napačno pot, ki bodi v še večje javnofinančne in gospodarske težave ter Slovenijo pomika bliže prošnji za pomoč.
Koalicija: Rebalans ni idealen, je pa nujen za pokrivanje državnih obveznosti
V koaliciji pa priznavajo, da rebalans ni idealen, je pa nujen za pokrivanje vseh letošnjih obveznosti države. Ob tem prejšnji koaliciji očitajo prevelike napake pri načrtovanju proračuna in rebalans označujejo za gašenje požara. "Izbrali smo nabor ukrepov, ki je najmanj slab," so bile v zadnjih dneh pogoste besede premierke Alenke Bratušek.
Ob tem vlada opozarja, da so investicije in evropska sredstva kljub znižanju še vedno načrtovana za okoli 400 milijonov evrov više od realizacije lanskega proračuna.
Poleg tega pa vlada predvideva tudi 120 milijonov evrov sredstev za t.i. finančni inženiring. Gre za povratna sredstva, ki se kombinirajo s sredstvi SID banke in so namenjena razvojnim projektom, investicijam ter tudi financiranje obratnih sredstev v podjetjih. Na ta račun naj bi gospodarstvu zagotovili preko pol milijarde evrov svežih sredstev.
B bilanca proračuna predvideva še 1,2 milijarde evrov za dokapitalizacije bank v okviru sanacije slabih bančnih terjatev. ta vsota je za 300 milijonov višja od prvotnih ocen, a v vladi pravijo, da gre za zgornjo mejo, ki ne bo nujno dosežena. Nekaj nad 200 milijonov evrov je predvidenih za dokapitalizacijo podjetij v okviru državne pomoči pri sanaciji gospodarstva.
Pri črpanju EU sredstev prednost tistim, ki bodo najbolj verjetno končani še letos
Tudi zaradi tega povečanja v B bilanci je DZ danes z 48 glasovi za in 25 proti potrdil tudi novelo zakona o izvrševanju proračunov, ki najvišji možni obseg letošnjega zadolževanja povečuje za skoraj 900 milijonov evrov na nekaj manj kot štiri milijarde evrov.
Novela, ki tehnično dopolnjuje rebalans, zagotavlja še, da se pravice porabe evropskih sredstev namenijo za tiste projekte, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo dokončani do konca tekočega večletnega evropskega proračuna 2007-2013. Njihovo umestitev v nabor projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev EU, bo morala potrditi vlada.
S tem naj bi zagotovili maksimalno možno črpanje denarja iz bruseljske blagajne, saj je prav prepočasna priprava nekaterih predvidenih projektov ovira pri porabi sredstev EU.
Zakonska novela ob tem tudi omogoča porabo omenjenih 120 milijonov evrov za finančni inženiring tudi za investicije in obratna sredstva in ne le za tehnološke razvojne projekte. S to razširitvijo naj bi bolj prispevali k zlomu finančnega krča v gospodarstvu.
