Konec junija je več kmetov prejelo odločbe Davčne uprave (Durs), s katerimi se je odmeril davek na nepremičnine v skupni vrednosti nad 500.000 evrov. Zneski davka za posameznega zavezanca gredo v več tisoč evrov - na zbornico so se obrnili člani z zneski od 2000 do 7000 evrov. Okrog 80 pritožb so kmetje že napisali, na zbornici pa opozarjajo, da je več kmetov davek tudi že poravnalo.
Na Dursu so za STA pojasnili, da so v zvezi z odmero davka na nepremičnine večje vrednosti po določbah zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 20. junija poslali 5077 davčnim zavezancem, in sicer 1142 pravnim osebam in 3935 fizičnim osebam. Skupni odmerjeni davek znaša 22,05 milijona evrov.
Tudi kmetom, ki so že plačali davek in se bodo naknadno pritožili, bodo ob ugodeni pritožbi vrnili znesek z zamudnimi obrestmi vred.
Ob tem so poudarili, da so bile zaradi napake v metodologiji Geodetske uprave RS (Gurs) v obdavčitev zajete tudi parcele, ki bi morale biti glede na zakonsko določbo izvzete. V začetku julija so zato vse davne urade nemudoma obvestili, da je velika verjetnost, da je prišlo pri odmeri omenjenega davka do napak pri izločitvi parcel, ki so v registru nepremičnin po namenski rabi evidentirane kot stavbna zemljišča, po dejanski rabi pa so vsaj deloma kmetijska ali gozdna zemljišča in so v lasti oseb, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost.
Davčni uradi so dobili usmeritve, da zavezance, ki so v tem času naslavljali vprašanja v zvezi s tem, napotijo na vložitev pritožbe pri pristojnem davčnem uradu.
»Napaka je odpravljena, na podlagi pritožb zavezancev pa bo Durs izdal nove odmerne odločbe. Durs bo vsem tistim, ki so zoper odmerne odločbe že podali pritožbe, na podlagi teh izdal nove odmerne odločbe. Tistim, ki pritožb niso podali, pa bo po uradni dolžnosti spremenil odmerne odločbe,« še pojasnjujejo na Dursu.
Na zbornici so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozorili prav na že omenjeno napako, in sicer, da so bile v odmero davka vključene tudi parcele, ki so v registru nepremičnin po namenski rabi evidentirane kot stavbna zemljišča, po dejanski rabi pa so vsaj deloma kmetijska ali gozdna zemljišča in so v lasti oseb, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost.
Gašper Cerar iz pravne službe zbornice je pojasnil, da je vzorec pritožbe na voljo tudi na zbornici in njenih enotah. Obenem predsednik zbornice Cvetko Zupančič poziva vse kmete, ki so prejeli omenjene odmere, naj se pritožijo.
Na novinarski konferenci sta bila prisotna tudi dva kmeta iz Borovnice. Jelka Kos je pojasnila, da je prejela odločbo v višini dobrih 5000 evrov. »Naj si v banki sposodim denar, da plačam davek, ker država nima?« se sprašuje.
Franc Stražišar, ki obdeluje 25 hektarjev zemljišč, pa je za parcelo v velikosti enega hektarja, na kateri prideluje žito, prejel odločbo v vrednosti 3000 evrov. Pojasnil je, da pridelek na tej parceli ne bo prinesel niti 700 evrov prihodka.
Odločbe so sicer prejeli zlasti lastniki stavbnih zemljišč v naseljih ali v okolici naselji, kjer so občine v prostorskih načrtih zarisale industrijska, poslovna ali stanovanjska območja, kljub temu pa so ta zemljišča še vedno v kmetijski ali gozdarski rabi.
Zupančič je ob tem izpostavil, da mora država stremeti k temu, da se tudi zemljišča, ki so predvidena za stavbno zemljišče, obdeluje čim več časa, torej da so obdelana vse do dne, ko pridejo bagri.