Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je poudarila, da je sodelovanje ljudi pri sprejemanju zakonov, ki jih bodo ti prizadeli ali jim olajšali življenje, temelj demokracije. A ker sta strokovna in splošna javnost vse pogosteje izključeni iz postopka sprejemanja predpisov, se nam zgodi Maribor.
Po besedah Pirc-Musarjeve tam uvedbe radarjev niso izpeljali na razumen način, zato je bilo po njenem pričakovati, da bodo ljudje ponoreli in da zdaj zažigajo radarje. »Slovenski poslanci postajajo glasovalni stroj vlade. Zavedati bi se morali, da niso del izvršilne veje oblasti, in, za božjo voljo, začeti razmišljati s svojo glavo,« poziva informacijska pooblaščenka.
»Poslanci o ničemer ne odločamo«
Poslanec Ivan Vogrin je pritrdil besedam Pirc-Musarjeve, ko je priznal: »Poslanci o ničemer ne odločamo. Politična demokracija je takšna, da v glavnem odloča ozka skupina politikov, vodje političnih strank in poslanske skupine, poslanci pa ne morejo in ne smejo glasovati drugače, kot jim je bilo povedano.« Priznal je, da če poslanec upa razmišljati s svojo glavo, ga doleti izključitev iz delovnega odbora ali še kakšna hujša kazen.
Roka Praprotnika, namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije, takšni izgovori ne prepričajo. Poslanec se mora po njegovem zavedati, kakšno odgovornost je prevzel s kandidaturo za ta položaj, in na neki točki reči ne strankarski disciplini, kajti: »Vlada je odgovorna parlamentu in ne obrnjeno. Parlament kot najvišje politično telo mora s trezno glavo presojati in ustrezno omejevati vlado pri rokohitrskih rešitvah.«
Politolog dr. Drago Zajc s fakultete za družbene vede v Ljubljani je v zvezi s tem opozoril, da do nadvlade izvršne oblasti nad parlamentom prihaja tudi v nekaterih drugih državah, ne le v Sloveniji, od slovenskega parlamenta pa ne pričakuje stabilnega delovanja, saj imamo za kaj takega po njegovem premalo poslancev. »Imamo kar dve tretjini novih poslancev in vsak je v vsaj treh delovnih telesih, zato se ne morejo specializirati, da bi kakovostno delali na nekem področju,« ocenjuje Zajc.
Kriza demokracije in vrednot
Tudi analiza, ki jo je opravilo računsko sodišče, je pokazala, da je javnost vse manj vključena v sprejemanje zakonov, saj je bila upoštevana le pri tretjini analiziranih zakonov. »To je resen signal, da kriza, v kateri je naša država, ni samo ekonomska, ampak da gre tudi za krizo demokracije in vrednot,« pravi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Skrbi ga tudi to, da poleg velikega hitenja zakone za nameček sprejemamo brez vsakršne analize in ocene učinkov. »Očitno postajamo država, kjer so zakoni eksperiment,« ugotavlja prvi mož računskega sodišča.
Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, pa meni, da je v Sloveniji vse preveč zakonov pisanih na kožo posameznikov. »Poimenovali bi jih lahko po tistih, za katere so bili spisani,« je ugotovila in predlagala: »Pri pripravi zakonov je nujno treba upoštevati stroko in tiste, ki se jih zakon dotika. V tem primeru bodo vnaprej premišljeni in bodo tudi dlje časa vzdržali.«
