Finančno luknjo v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), nastalo zaradi 1,45 milijarde evrov vrednega projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), bo očitno pomagala zapirati tudi Gen Energija, lastnica slovenske polovice Jedrske elektrarne Krško (JEK).
Po naših informacijah na Sodu, ki do ustanovitve Slovenskega državnega holdinga (SDH) upravlja premoženje države, že več tednov razmišljajo o tem, kako v sanacijo projekta TEŠ 6 vključiti tudi družbo iz Krškega. V zadnjih dneh je namreč vsota zapadlih obveznosti, ki jih v Šoštanju dolgujejo Alstomu, dobavitelju tehnološke opreme za TEŠ 6, spet presegla dvajset milijonov evrov. Tega denarja v HSE, edinem lastniku TEŠ, nimajo. Poleg tega, da je največja domača elektroenergetska skupina v zadnjih mesecih že presegla prag zadolžitve, ki so ji ga določile banke upnice, ima tudi sama težave z likvidnostjo. Res je, da imajo v HSE, ki ga vodi Blaž Košorok, na voljo še en vir financiranja: denarni tok hčerinske družbe Dravske elektrarne. A tega si želijo v HSE prihraniti kot zlato rezervo za dokončanje projekta TEŠ 6, za katerega bodo morali Francozom do leta 2015 nakazati še dobrih dvesto milijonov evrov.
Odkup elektrike, prevzem spodnje Save ali posojilo?
Kot potencialnega »jokerja«, ki bi lahko HSE pomagal pri rešitvi iz težav, zato na Sodu vidijo Gen Energijo. Za zdaj ni natančno jasno, kako naj bi družba, ki ima poleg polovice jedrske elektrarne v lasti še Savske elektrarne in TE Brestanica, to počela. V igri naj bi bilo za zdaj več možnih scenarijev. Po prvem bi Gen Energija vnaprej zakupila določeno količino električne energije, ki bi jo po začetku obratovanja v prihodnjem letu proizvajal TEŠ 6. Ker bo ta vsaj po dosedanjih napovedih zelo verjetno precej dražja od takratne tržne cene, bi jo Gen Energija preprodajala z izgubo, ki bi jo s tem prihranila HSE.
Po drugem, za zdaj bolj verjetnem scenariju, bi HSE Gen Energiji račun za pomoč pri TEŠ 6 izstavil pri gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Te gradi projektno podjetje HESS, njegov 85-odstotni lastnik pa je holding, ki bi moral samo v gradnjo HE Brežice in Mokrice vložiti okrog sto milijonov evrov. To naj bi po prvotnih načrtih storil v obliki kapitalskih vložkov v HESS. A po naših podatkih bi lahko to nalogo že v prihodnjih mesecih prevzela Gen Energija, ki bi z vplačili močno povečala lastniški delež v HESS. Da pogovori o tem tečejo, so že septembra potrdili tako v HSE kot v Gen Energiji. Težava za HSE je le, ker bi z morebitnim dogovorom z Gen Energijo tej dokončno prepustil energetsko obvladovanje Save.
Na Sodu, ki ga vodi za pojasnila nedosegljivi Tomaž Kuntarič, naj bi tako preigravali še tri dodatne scenarije. Dva od teh predvidevata, da bi Gen Energija neposredno pomagala TEŠ: bodisi z več deset milijonov evrov vrednim dolgoročnim posojilom bodisi s sodelovanjem pri dokapitalizaciji TEŠ. »V te razprave nisem vključen,« je bil v ponedeljek kratek direktor Gen Energije Martin Novšak. A viri blizu družbe so nam potrdili, da se v družbi temu upirajo z vsemi štirimi. Poleg tega, da še vedno ni docela jasno, kako bodo ob sedanjih cenah električne energije v Šoštanju sploh zmogli odplačevati posojila za projekt TEŠ 6, jih še manj mika pridobivanje manjšinskega lastniškega deleža v TEŠ.
Čaka se nove sklepe vlade o TEŠ 6
Tudi zato se kot eden od scenarijev, ki je v zadnjih tednih prišel na mizo Soda, ponovno omenja možnost združitve HSE in Gen Energije v enotni državni energetski koncern. Tega je že leta 2009 pripravljal takratni vodja direktorata za energijo Janez Kopač, a ga vlada Boruta Pahorja pozneje nikoli ni potrdila. Zdaj naj bi združitev HSE in Gen Energije najbolj zagovarjali v SD, kjer energetsko politiko narekujejo krogi iz Šaleške doline, domnevno pa ji je naklonjen tudi Kuntarič. Po naših informacijah ji nasprotujejo v energetskih krogih DL (vodja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Danijel Levičar prihaja iz Posavja) in v PS. Podpredsednik te stranke Robert Golob je tudi predsednik uprave Gen-I, ki je v polovični lasti Gen Energije, ta pa je družbi prepustila prodajo dela električne energije iz nuklearke.
V vsakem primeru bo imela zadnjo besedo o načinu reševanja »nasedle« naložbe v TEŠ 6 vlada Alenke Bratušek. Ta bo v prihodnjih tednih preučila zadnjo različico naložbenega programa za projekt in odločila, ali in kako bo z njim nadaljevala. Sploh glede na dejstvo, da so v Šoštanju prekršili že dve zavezi (glede končne cene projekta in cene premoga iz Velenja), ki so ju dali ob odobritvi 440 milijonov evrov vrednih državnih poroštev. Vprašanje je tudi, koliko mleka lahko država še iztisne iz »krave molznice« v Krškem. Dobiček, ki ga ustvarja Gen Energija, je namreč v zadnjih letih močno padel. Še leta 2010 ga je bilo za več kot 30 milijonov evrov, že dve leti pozneje pa okrog dvakrat manj (14,8 milijona evrov). Toliko naj bi ga družba zaradi višje lastne cene električne energije iz nuklearke, ki naj bi zrasla tudi zaradi povečanih vlaganj v varnost po nesreči v Fukušimi, pridelala tudi v letu 2013. Država je že lani iz Gen Energije v proračun prelila tudi bilančni dobiček v višini skoraj osem milijonov evrov. Leta 2011 pa je družbo prisilila tudi v nakup za 20 milijonov evrov delnic Nove KBM, ki bodo po zadnji državni dokapitalizaciji banke v celoti izginile.
